Izpoved upokojenke, ki jo je mož v dvajsetih pustil samo s tremi otroki

Ljudje gremo skozi vse mogoče stvari v življenju in življenje ni prav nič prizanašalo tudi gospe Veri. Tukaj ja izpoved upokojenke, ki se kljub največjim tragedijam ne pritožuje in ni padla tudi takrat, ko se je zdelo, da slabše enostavno ne more biti. 

Vera je danes stara 83 let in je večino svojega življenja preživela sama. Kot pravi, jo je mož, s katerim sta imela tri majhne otroke, zelo zgodaj zapustil in je morala vse postoriti sama. Naredila je vse in še več, da bi jih preskrbela. 

"Pri mojih dvajsetih me je mož zapustil s tremi otroki, starimi 2, 3 in 4 leta. Nisem dobila nobene pomoči od države ali njihovega očeta, zato sem ponoči in vikende delala kot natakarica, da so imeli hrano in streho nad glavo." Da jih je lahko preživljala, pa je bila veliko odsotna. Žal so kasneje začele slediti hude tragedije. Najprej se je poslovil najmlajši sin.

"Moj najmlajši otrok, moj sin, je umrl zaradi levkemije, ko je bil star 11 let."

Vendar tukaj se tragedije niso končale...

"Moj drugi otrok, tudi sin, se je utopil, ko je bil star 20 let."

Tako je od treh otrok odraslo dobo dočakala samo hči. "Ona in njen mož ne živita blizu mene. Moja hči nikoli ni mogla imeti bioloških otrok, ji je pa pred približno petimi leti uspelo posvojiti dva otroka, ki sta bila hudo trpinčena. En otrok je bil star dva meseca, drugi leto dni, ko sta ju dobila.

Ker ima ona polne roke dela in jo ta dva fantka potrebujeta, poskušam sama poskrbeti zase, za svoje potrebe in želje. Imam mobilni telefon, računalnik in avto, tako da lahko še vedno grem ven in počnem, kar moram. Pomembno mi je, da ostanem čim dlje neodvisna. Ne prosim za njihovo družbo na silo. Čim pogosteje pa se rada igram z vnuki, čeprav vedno potrebujem večji del naslednjega dne, da se vrnem v svoj ritem. Vse je malo težje, ko se človek stara, a to ni razlog za obupanje. Ko se vrnem domov, sem spet sama med svojimi štirimi stenami, a se ne počutim bedno.

Predvsem uživam v branju in preučevanju Svetega pisma, tako da nikoli ne morem biti zares osamljena. Moji trije otroci so bili moje največje veselje. Ne bojim se smrti, veselim pa se dneva, ko bomo spet vsi skupaj, na onem svetu," je svoje življenje in razmišljanja opisala v objavi na forumu Quora.

Povzeto po: stil.kurir.rs

Preberite si še:

• Iskrena izpoved Jožeta, ki se je po vojni rodil kot nezakonski otrok
• Zame je bil najlepši dan tisti, ko je mož začel zahajati k Lojzki (Resnična pripoved)

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar