Desničarski politik in strankarski kolega Giorgie Meloni, ki bo kot prva ženska najverjetneje zasedla premierski stolček v Italiji, 75-letni La Russa je v boju za vodenje senata premagal kandidata Lige Roberta Calderolija, prejel je 116 glasov od skupno 206 senatorjev in tako zasedel drugo najvišjo funkcijo v državi, takoj za predsednikom republike Sergiem Mattarello. Na Siciliji rojeni La Russa je v italijanskem parlamentu že od leta 1992. Velja za kontroverznega politika, med drugim zaradi svojih izjav o zgodovini Italije in fašizmu, je poročal STA. Foto: EPA
Desničarski politik in strankarski kolega Giorgie Meloni, ki bo kot prva ženska najverjetneje zasedla premierski stolček v Italiji, 75-letni La Russa je v boju za vodenje senata premagal kandidata Lige Roberta Calderolija, prejel je 116 glasov od skupno 206 senatorjev in tako zasedel drugo najvišjo funkcijo v državi, takoj za predsednikom republike Sergiem Mattarello. Na Siciliji rojeni La Russa je v italijanskem parlamentu že od leta 1992. Velja za kontroverznega politika, med drugim zaradi svojih izjav o zgodovini Italije in fašizmu, je poročal STA. Foto: EPA

Svoja mesta v za tretjino skrčenem templju demokracije je zasedlo 400 poslancev ter 200 izvoljenih in šest dosmrtnih senatorjev. Absolutno večino sedežev v obeh domovih je na volitvah 25. septembra osvojila desnosredinska koalicija strank Bratje Italije Giorgie Meloni, Liga Mattea Salvinija in Naprej, Italija Silvia Berlusconija.

"Pretresena sem, da je v letošnjem oktobru – ko zaznamujemo stoletnico pohoda na Rim, s katerim se je začela fašistična diktatura – prišla vrsta prav name, da začasno predsedujem templju demokracije, kar senat republike gotovo je," je ob jutranjem začetku umestitvene seje dejala najstarejša med senatorji in ena zadnjih še živih Italijanov, ki so preživeli holokavst, Liliana Segre.

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Italije Janko Petrovec, je cinično, da je nekaj ur pozneje – po koncu glasovanja – za predsednika novega senata morala razglasiti Ignazia La Russa – z drugim osebnim imenom Benito. La Russa se je še pred štirimi leti javno bahal z domačo zbirko kipov Benita Mussolinija in fašističnih spominkov. Je politik s petdesetletnim stažem v postfašističnih strankah Italijansko socialno gibanje in Nacionalno zavezništvo ter soustanovitelj skrajno desnih Bratov Italije. V govoru se je zavzel za zaščito pravic vseh državljanov, citiral socialističnega predsednika Sandra Pertinija in za konec obljubil, da bo kot predsednik branil tako pravice koalicije kot tudi opozicije v senatu.

Za Ignazia La Russo ni glasovala večina senatorjev stranke Naprej, Italija. Kot je pozneje pojasnil njen vodja Silvio Berlusconi, "zaradi vetov zadnjih dni". Berlusconi si za svojo stranko želi mesti ministra za pravosodje in za gospodarski razvoj, pod katerega sodijo tudi zasebne televizije.

Svojega predsednika je izbirala tudi poslanska zbornica. Prva tri glasovanja, pri katerih je potrebna dvotretjinska večina, niso bila uspešna. Poslanci bodo glasovanja nadaljevali v petek, je še poročal Petrovec.

La Russa in Liliana Segre. Foto: EPA
La Russa in Liliana Segre. Foto: EPA

La Russa je med kampanjo trdil, da so vsi Italijani "dediči duceja"

Kot je poročal STA, ima La Russa politiko tako rekoč v krvi, saj je bil že njegov oče Antonino La Russa lokalni uradnik Nacionalne fašistične stranke Benita Mussolinija na Siciliji, po drugi svetovni vojni pa se je pridružil Italijanskemu socialnemu gibanju (MSI), ki so ga ustanovili Mussolinijevi privrženci. Ignazio La Russa je MSI večkrat javno zagovarjal, češ da je bila to "stranka tistih, ki so izgubili vojno, vendar je bila njihova velika zasluga, da niso nikoli pomislili na terorizem ali upor proti demokratični izbiri", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Seveda so imeli drugačen pogled na zgodovino, vendar so zgradili stranko, ki ne bi mogla biti bolj demokratična," je na začetku leta La Russa izjavil za časopis Corriere della Sera.

Med volilno kampanjo je trdil, da so vsi Italijani "dediči duceja", med pandemijo covida-19 pa je na družbenih omrežjih svetoval, naj Italijani v pozdrav prenehajo stiskati roke in raje uporabljajo fašističen "rimski pozdrav", ki je analogen nacističnemu. Poleg tega je pred štirimi leti v intervjuju ponosno pokazal svojo dnevno sobo, kjer je imel med drugim razstavljen Mussolinijev kip. Benito je sicer tudi njegovo drugo ime.

Med letoma 2008 in 2011 je La Russa zasedal položaj obrambnega ministra v eni od vlad Silvia Berlusconija, leta 2012 pa je z Melonijevo ustanovil stranko Bratje Italije. V zadnjem mandatu je opravljal funkcijo podpredsednika senata.

Meloni je izvolitev La Russe pozdravila in ga označila za domoljuba oziroma služabnika države, ki je za njeno stranko "nenadomestljiva referenčna točka, prijatelj, brat, zgled za generacije aktivistov in voditeljev", navaja AFP.

Matteo Salvini, Silvio Berlusconi in Giorgia Meloni so v fazi oblikovanja vlade. Foto: EPA
Matteo Salvini, Silvio Berlusconi in Giorgia Meloni so v fazi oblikovanja vlade. Foto: EPA

Poročanja o kaosu glede sestavljanja vlade. Meloni: Hitro bomo postavili vlado na noge.

Po poročanju časopisa Stampa naj bi v pogajanjih o sestavi vlade med tremi voditelji strank, ki so slavile na volitvah septembra, vladal kaos, saj Salvini in Berlusconi zahtevata nekatere ključne položaje. Iz Berlusconijeve stranke sta na današnjem glasovanju za predsednika
senata svoj glas oddala le Berlusconi in še en član stranke, vsi drugi so se vzdržali. V izjavi po glasovanju je 86-letni medijski mogotec dejal, da je v stranki nastalo "globoko nezadovoljstvo" zaradi veta, ki so ga v zadnjih dneh Bratje Italije vložili na njihove kandidate za ministre.

Čeprav bi Liga in Naprej Italija, ki imata več izkušenj s sodelovanjem v vladi, lahko zagotovila bolj kompetentne osebe za vodenje posameznih resorjev, želi Meloni preprečiti, da bi na njeno vlado preveč vplivali glede na izide volitev močno oslabljeni koalicijski partnerici, Nekateri zato menijo, da bodo zamude pri oblikovanju vlade, kar pa je Meloni danes zanikala. "Vse napreduje na najboljši mogoč način. Hitro bomo postavili vlado na noge," je dejala. Pred tem je namreč napovedala, da bo vlada, najbolj desničarska po drugi svetovni vojni v Italiji, oblikovana do konca tega meseca.