Foto: Reuters
Foto: Reuters

Zaveznice Kijeva so se v Parizu sešle z namenom, da bi ustanovile t. i. artilerijsko koalicijo, s katero nameravajo okrepiti oboroženost ukrajinske vojske.

Koalicijo, ki jo vodijo Francija in ZDA, sestavlja 23 držav in je del kontaktne skupine Ramstein za podporo Ukrajini, v kateri sodeluje več kot 50 držav. "Cilj koalicije je okrepiti pomoč Ukrajini, da bo imela topništvo, ki bo kratkoročno in dolgoročno ustrezalo potrebam njene protiofenzive," je sporočilo francosko obrambno ministrstvo.

Francoski obrambni minister Sebastien Lecornu je naznanil, da bo Francija financirala izdelavo in dobavo 12 havbic cezar v vrednosti 50 milijonov evrov. Stroški preostalih 60, ki znašajo 250 milijonov evrov in jih Francija še lahko izdela letos, pa se bodo porazdelili med zaveznicami.

Francosko obrambno ministrstvo je v sredo sporočilo, da naj bi se njihova proizvodnja artilerijskega streliva letos v primerjavi z obdobjem pred rusko invazijo v Ukrajini potrojila. Znašala naj bi približno 3000 kosov streliva mesečno.

Do zdaj je Francija Ukrajini prodala oziroma podarila 30 cezarjev, še 19 pa jih je prispevala Danska. EU je medtem obljubil, da bo do letošnje pomladi Ukrajini dobavil milijon topniških izstrelkov, a jih je do zdaj dobavil le približno 300.000.

Nemški parlament zavrnil pošiljanje raket

Nemška vladajoča koalicija je medtem zavrnila predlog opozicije, naj vlada Ukrajini pošlje vodene rakete taurus. Čeprav v nemški koaliciji že mesece prav tako pozivajo k dobavi raket, so svoje nasprotovanje utemeljili s tem, da je opozicija (krščanski demokrati CDU in njihovi zavezniki iz bavarske CSU) predlog vezala na letno poročilo parlamentarnega komisarja o oboroženih silah.

Poslanka koalicijskih liberalcev (FDP) Marie-Agnes Strack-Zimmermann je menila, da je nedostojno mešati poročilo, ki se nanaša izključno na zadeve nemške vojske, z razpravo o prihodnji podpori Ukrajini.

Je pa ob tem ponovila zahtevo, da Nemčija pošlje Ukrajini rakete taurus, češ da bi bistveno prispevale k ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rakete dolgega dosega taurus so ene najsodobnejših, s katerimi razpolaga nemška vojska, in lahko uničijo cilje, kot so bunkerji, z velike višine in razdalje.

Zlasti koalicijski partnerici socialdemokratov (SPD), Zeleni in FDP, kanclerja Olafa Scholza že dlje časa pozivata, naj Nemčija pošlje Ukrajini rakete, s katerimi bi Kijev med drugim lahko izvajal napade globlje na ozemlje, ki ga je zasedla Rusija.

Scholz se je oktobra lani odločil, da za zdaj teh raket še ne bodo pošiljali Ukrajini, zlasti iz bojazni, da bi zaradi dosega 500 kilometrov lahko zadeli tudi rusko ozemlje.

Novi napadi v Ukrajini

Rusija je ponoči izvedla napade na več delov Ukrajine s 33 brezpilotnimi letalniki, z vodenima raketama pa na drugo največje mesto Harkov na vzhodu, so sporočile ukrajinske zračne sile. Dodale so, da so napade z letalniki iranske izdelave izvedli iz zahodnih ruskih pokrajin ob meji z Ukrajino in da jih je ukrajinska zračna obramba sestrelila 22.

Vodja ukrajinske pokrajine Harkov na severovzhodu države pa je sporočil, da je bila v sredo v ruskem raketnem obstreljevanju ubita civilistka, še dva človeka pa sta bila poškodovana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske sile so kmalu po začetku invazije v Ukrajini februarja 2022 zasedle velike dele regije Harkov, nekaj mesecev pozneje pa so se bile ob napredovanju ukrajinske vojske prisiljene umakniti. Regija je še vedno tarča stalnega ruskega obstreljevanja.