Mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani je posvečen pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane za ljudi in za planet. V EU se namreč vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane, kar povprečno na prebivalca pomeni 131 kilogramov hrane, navajajo na spletnem portalu Naša super hrana. Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila medtem lani 150.839 ton, kar je sicer dva odstotka manj kot leta 2021. Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane, kar je kilogram manj kot leto prej, kažejo podatki statističnega urada.
V okviru Agende za trajnostni razvoj so ZN kot enega od ciljev do leta 2030 zastavili prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanje izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju so se zavezale tudi države EU. Z zmanjšanjem količin izgubljene in odpadne hrane se borimo proti revščini, lakoti in podnebnim spremembah, poudarjajo pri ZN.
Akcijski načrt
Težav z odpadno hrano se zaveda tudi slovenska vlada, ki je na četrtkovi seji sprejela akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: Spoštujmo hrano, spoštujmo planet.
Akcijski načrt vključuje 57 konkretnih ukrepov za preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane pri proizvodnji, distribuciji, strežbi hrane, prodaji ter potrošnji, so sporočili s kmetijskega ministrstva.
"Ključni cilj akcijskega načrta je spremeniti način razmišljanja v družbi, kar pomeni dvigniti raven spoštovanja in odnosa do hrane ter naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo," so zapisali na ministrstvu. Ko namreč hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo, voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital.
Ukrepi so pripravljeni za vse člene verige preskrbe s hrano, vključno s potrošnikom. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, zato bi ta lahko z načrtovanjem nakupov živil močno pripomogla k zmanjšanju odpadne hrane doma.
Ministrstvo napoveduje, da bo do leta 2030 na podlagi akcijskega načrta potekalo več različnih aktivnosti z namenom zmanjšati izgube hrane in odpadno hrano v Sloveniji.
Projekt PriHrani
K zmanjšanju količin zavržene hrane bi v Sloveniji lahko pomagal tudi nov projekt PriHrani. Gre za aplikacijo, ki omogoča, da presežna hrana, ki se ji izteka rok, pride neposredno do uporabnikov po znižani ceni, namesto da konča v smeteh. "Cilj projekta je ustvariti trajnostno in odgovorno družbo, kjer nobena hrana ne konča v smeteh," so podčrtali razvijalci aplikacije.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je v aplikacijo trenutno vključenih 200 prvih uporabnikov ter pet ponudnikov hrane. Do konca leta želijo pridobiti čim več ponudnikov in uporabnikov, v prihodnosti pa si želijo vključiti tudi javne zavode in humanitarne organizacije z donirano hrano ter na ta način pomagati k zmanjševanju stroškov za odvoz odpadne hrane ter k reševanju problema distribucije donirane hrane.
Po podatkih statističnega urada je lani v Sloveniji po količini zavržene hrane gospodinjstvom sledilo gostinstvo in strežba hrane s 55.839 tonami odpadne hrane. Kmetijsko ministrstvo in Gostinska turistična zbornica Slovenije bosta zato ob današnjem dnevu ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane ozaveščalo potrošnike, da lahko hrano, ki v gostilnah in restavracijah ostane na krožnikih, odnesejo domov, primerno shranijo ter zaužijejo na primer za naslednji obrok.
