Mutinacionalke pogosto same razvijajo prakse zaposlovanja beguncev (fotografija je simbolična). Foto: Reuters
Mutinacionalke pogosto same razvijajo prakse zaposlovanja beguncev (fotografija je simbolična). Foto: Reuters

Zaposlitev je ključnega pomena za uspešno vključitev tujcev v naše okolje in družbo. Tudi v podjetjih ugotavljajo številne pozitivne učinke zaposlovanja ljudi, ki so si pri nas poiskali zatočišče. Vendar pa so težava še vedno dolgotrajni postopki pri pridobivanju delovnih dovoljenj.

Snižana Semenjuk, begunka iz Ukrajine, je po poklicu pravnica. Trenutno dela v Ikei, v logističnem oddelku. Z delovnim okoljem je zelo zadovoljna: "Lahko sem pogledala, kakšna je ta služba, ali mi je všeč. Hvala sodelavcem, ki so mi bili vedno na voljo in mi pomagali," je dejala.

V Ikei Slovenija dela 11 beguncev, ki prihajajo iz Ukrajine, Irana in nekaterih afriških držav. Delajo pa, denimo, v kuhinji ali administraciji, običajno preizkusijo različna dela. Projekt ima pozitivne učinke tudi za podjetje, zato ga bodo nadaljevali, pojasnjuje vodja tržišča Ikea Slovenija Cas Lachaert: "Raziskave kažejo, da zaposlovanje beguncev prispeva h gospodarski rasti, več je namreč davkoplačevalcev. Kot podjetje vidimo, da so ljudje bolj odprti za druge kulture, pogosto se družijo tudi po službi."

Pri zaposlovanju tujcev, ki niso državljani EU-ja, imajo delodajalci v praksi precej težav. Postopki na upravnih enotah lahko trajajo tudi več kot pol leta, pri pridobivanju potrdil pa je težava velika oddaljenost veleposlaništev v tujini, opozarja Urška Jarc iz podjetja Cosylab. "Imeli smo primere, ko je moral zaposleni iz Južne Afrike leteti osem ur v eno smer v Kairo, samo zato, da je lahko oddal prstne odtise, da smo nato lahko postopek nadaljevali," je dejala.

Tako v Sloveniji kot tudi drugih državah so pri vključevanju beguncev še drugi izzivi in ovire. Nekaj jih našteje Romana Zidar z Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: "Iskanje nastanitve, integracija v lokalno okolje. Tisti, ki imajo otroke, si morajo urediti varstvo. Izziv predstavlja tudi jezikovna integracija."

Kot ugotavlja, pa v sodobnem globalnem svetu multinacionalke vedno pogosteje same razvijajo nove prakse vključevanja beguncev.