"Včasih se zdi, da se ves svet zatrese, ko kihne vplivnež ali vplivnica": zakaj izraz "vplivneži" tako sovražimo?

Beseda "vplivneži" je gotovo ena tistih, ki na družbenih omrežjih dviguje največ prahu. Naša "klasična" predstava o vplivnežih je namreč predstava o nekom, ki s svojim mnenjem, persono ali čim drugim pozitivno vpliva na družbo, trenutno pa je izraz "vplivneži" bolj ali manj rezerviran za ustvarjalce vsebin na družbenih omrežjih z velikim številom sledilcev, ki so za svoje vsebine pogosto tudi plačani.

Zakaj smo torej za tovrstne ustvarjalce vsebin sploh začeli uporabljati izraz influencer oziroma vplivnež, smo vprašali antropologa Dana Podjeda, ki se med drugim ukvarja tudi s preučevanjem digitalne kulture ter kulture samoopazovanja in narcizma.

"Ko sem leta 2019 izdal knjigo Videni, v kateri sem se ukvarjal z vprašanjem, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav, je bil izraz "vplivneži" šele v povojih, zato ga nisem uporabil. Namesto tega sem uporabljal izraz instantni zvezdniki", pravi antropolog, ki je želel z izbranim izrazom nadgraditi razlage zgodovinarja Daniela Boorstina, ki je že v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja pisal o tedanjih zvezdnicah in zvezdnikih, ki bolj kot z dosežki pozornost pritegovali z zasebnim življenjem ali življenjskim slogom.

Takšna zvezdnika sta bila igralka Zsa Zsa Gabor, ki je bolj kot po filmih slovela po razkošnem zasebnem življenju in številnih zakonih, in letalec Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik in iz junaka postal pravi zvezdnik.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Lea Filipovic (@lepaafna)

"Boorstin je zvezdnike sicer lucidno opisal kot osebe, ki so slavne predvsem zaradi svoje slave. Kot sem potem ugotavljal v omenjeni knjigi, lahko to definicijo uporabimo tudi za instantne zvezdnike, ki jim zdaj pravimo vplivneži. To pa so ljudje, ki morajo svojo slavo nenehno napihovati in ustvarjati psevdodogodke, torej namišljene dogodke o sebi, ki jih delijo po omrežjih, na primer po Instagramu in TikToku," pravi Podjed.

"V več kot šestih desetletjih se svet dejansko ni bistveno spremenil, le platforme za deljenje novic so se preobrazile. Namesto v časopisih zdaj izstopajoče posameznice in posameznike, ki slovijo zaradi svoje slave, spremljamo na zaslonih pametnih telefonov."

Kaj pravi uradna definicija?

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je vplivnež "kdor ima velik vpliv". Fran, baza, ki med drugim združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in zbirke, ki so nastali ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pa to definicijo nekoliko razširi: vplivnež je, kdor z ugledom, ki ga uživa znotraj mreže sledilcev, bralcev, zlasti na družbenih omrežjih, pomembno vpliva na njihove odločitve, življenjski slog.

Fran navaja tudi sinonim "influencer", za primere pa uporabi stavka, ki ustrezata dejavnosti vplivnežev na družbenih omrežjih: "Vplivneži so postali eno izmed ključnih orodij marketinških strategij" in "Podjetja pošiljajo lastne produkte vplivnežem, ki njihova korporativna sporočila ali izdelke širijo v svojih mrežah sledilcev."

To pomeni, da je raba vplivnež tudi v kontekstu ustvarjalcev vsebin na družbenih omrežjih in promotorjev različnih dejavnosti in izdelkov, če imajo ti dovolj sledilcev, ustrezna, a kljub temu med ljudmi vzbuja ogromno nelagodja in jeze, kar je za Marketing Magazin že pred časom ugotavljala Branka Bizjak Zabukovec iz marketinške agencije Futura DDB.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Lana Briški Dobnikar (@lanabriski)

"Če želite imeti zelo komentirano objavo v množičnih medijih, objavite članek o vplivnežih. Komentarjem (večinoma sovražnim) ne bo ne konca ne kraja," je zapisala. In še: "Splošna javnost in bralci ter komentatorji spletnih novičarskih portalov (predvsem generacija X in starejši) izraza vpliv in vplivnež povezuje s "klasično vplivnimi" ljudmi, kot so recimo Čeferin, Golob, Tito, Musk, Bezos ... Skratka, s politiki, lobisti, strici iz ozadja, močnimi gospodarstveniki in ne z najstnico s TikToka, ki je med bralci množičnih medijev nihče ne pozna, v svoji skupnosti pa je največja carica. Treba je upoštevati, da gre v teh primerih za različen način vplivanja."

Dan Podjed opaža tudi zanimiv paradoks: takoj, ko se nekdo začne sam razglašati za vplivneža, izgubi vpliv in gre ljudem rahlo na živce. "Poleg tega so se danes družbene vloge tako pomešale, da je pogosto težko določiti, kdo je sploh politik, novinar, igralec ali vplivnež. Igralci postajajo politiki, vplivnice prevzemajo novinarske vsebine in medijski prostor s podkasti."

Morda vas zanima tudi:

• Medijsko pravo in objavljanje na družbenih omrežjih
• Objavljanje razgaljenih otrok na družbenih omrežjih

A ravno zaradi tega razlikovanja načina vplivanja so se že pojavile denimo ideje, da bi "vplivneže" na družbenih omrežjih raje imenovali samo ustvarjalci vsebin ali pa celo plačani ustvarjalci vsebin. Vendar Dan Podjed meni, da bo to težko doseči.

"Mislim, da se je izraz 'vplivnež' že tako prijel, da ga bo zelo težko nadomestiti s čim drugim, posebej zato, ker gre za eno samo besedo, ki tudi vsebinsko precej dobro ustreza izrazu 'influencer', ki se je ravno tako uveljavil tako v medijskih objavah kot na omrežjih," pravi.

In v šaljivem tonu zaključi: "Glede na to, da je beseda 'influencer' po izvoru sorodna influenci, torej gripi oziroma virusni bolezni dihal, ki se hitro širi, bi jim lahko rekli kar griponi, med drugim zato, ker pomagajo ustvarjati in širiti viralne vsebine, ki se na spletu bliskovito razširijo, pogosto še hitreje kot prehlad. Včasih se zdi, da se ves svet zatrese, ko kihne vplivnež ali vplivnica."

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol