Prvaki strank KUL so ob tem v današnjih izjavah poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sodelovanju jasno določa, kdo bo kandidat za mandatarja, zato ni dvomov o tem, kako razumeti rezultat.

Predsednik republike Borut Pahor je namreč danes ob razpisu volitev v DZ napovedal, da bo po volitvah mandat za sestavo vlade podelil tistemu kandidatu, ki bo dobil 46 podpisov poslancev. Ob tem je še napovedal, da če po posvetih z vodij poslanskih skupin ne bo nedvoumne potrebne podpore poslank in poslancev kandidatu za mandatarja, bo priložnost za sestavo vlade zaupal prvaku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev. Po njegovih besedah pa je pred volitvami treba nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.

Po volitvah bodo sklenili sporazum o oblikovanju koalicije in skupnem oblikovanju vlade

Tak primer je koalicija KUL, prvaki SD, LMŠ, SAB in Levice pa so danes poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sporazumu jasno določa, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo podprli vodjo tiste stranke med njimi, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

Glede morebitne podpore Robertu Golobu, predsedniku stranke Gibanje Svoboda, ki ji ankete kažejo visoko podporo, pa je koordinator Levice Luka Mesec izpostavil, da glede na to, da stranka ni ena izmed podpisnic sporazuma o povolilnem sodelovanju, je to “definitivno ena izmed točk o kateri se moramo pred volitvami pogovoriti”.

Naslednjo vlado bo torej sestavljal tisti, ki bo predsedniku države prvi prinesel 46 poslanskih glasov podpore, je na vprašanje, kdo bo mandatar, odgovorila predsednica SD Tanja Fajon.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob tem v današnji izjavi še ocenil, da se je predsednik države prav odločil, “da ne bomo spet telovadili tako kot smo leta 2018, ko Janez Janša potem niti ni sprejel mandata, ker seveda ni imel s kom sestaviti koalicije”. Glavna skrb strank pa ostaja čim višja volilna udeležba, zato da podpornice aktualne vlade ne bodo imele priložnosti sestaviti vlade.

Pahor stranke pozval k politični kulturi

Prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa je za STA dejal, da pričakuje zanimivo kampanjo, v kateri bo prišlo na plano več stvari, tako udarce z leve kot tudi z desne. Pričakuje tudi, da ljudje ne bodo znova nasedali čudežnim dečkom in novim obrazom.

Predsednica SAB Alenka Bratušek si na volitvah želi čim višje volilne udeležbe ter da volivci v predvolilnem obdobju prisluhnejo rešitvam, ki jih stranke ponujajo za prihodnost Slovenije.

Pahor je stranke pozval tudi k visokem nivoju politične kulture med kampanjo. Mesec je danes dejal, da se boji, da bo letošnja volilna kampanja umazana, saj “kot je videti, predvsem vladne stranke na veliko zapravljajo denar zunaj volilne kampanje”.

V DeSUS so danes za STA izrazili zadovoljstvo, da je Pahor razpisal državnozborske volitve na prvi možni datum, 24. aprila. Kot je dejal predsednik stranke Ljubo Jasnič, v stranki verjamejo, da bodo volitve demokratične in poštene ter da glasovanje ob aktualnih epidemioloških razmerah omogočeno vsem polnoletnim državljanom. Pozdravljajo tudi Pahorjevo odločitev, da bo mandat za sestavo vlade po posvetu z vodij poslanskih skupin podelil tistemu kandidatu za predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno podporo, torej 46 glasov ali več.