KOLONIJA NEGIBNIH ŽIVALI

Avstralske mravlje se znajo delati mrtve (FOTO)

Na Kengurujskem otoku so naleteli na kolonijo negibnih živali. Znanstveniki zdaj proučujejo, kaj je sprožilec simuliranja smrti.
Fotografija: Mravlje so se zvile v nenaravne položaje, kakor da so mrtve.
Odpri galerijo
Mravlje so se zvile v nenaravne položaje, kakor da so mrtve.

Raziskovalci, ki so proučevali različne vrste živali na avstralskem Kengurujskem otoku, so naleteli na kolonijo mravelj vrste Polyrhachis femorata, za katero so mislili, da je mrtva, dokler se ena od mravelj ni rahlo premaknila. Simuliranje smrti, znano tudi kot tanatoza ali tonična nepremičnost, je dobro dokumentiran obrambni mehanizem, opažen pri desetinah živalskih vrst, od žuželk in kuščarjev do ptic in sesalcev.

Nekateri od teh naravnih igralcev so boljši od drugih, toda vsem je skupno, da to posebno obrambno strategijo izvajajo kot posamezniki. Toda v primeru avstralskih mravelj, za katerega številni znanstveniki domnevajo, da je prvi tovrstni opaženi na svetu, je ekipa raziskovalcev naletela na celotno kolonijo mravelj, ki so se vse hkrati delale mrtve, ko so se počutile ogrožene. In vse so odlično odigrale vlogo, zvile telo v nenaraven položaj in ostale popolnoma mirne, zaradi česar so bili znanstveniki sprva prepričani, da so vse mrtve.

»Mimikrija je bila popolna,« je dejal izredni profesor z Univerze Južne Avstralije S. »Topa« Petit. »Ko smo odprli škatlo, smo videli vse te mrtve mravlje ... in potem se je ena rahlo premaknila. Tovrstna obrambna nepremičnost je znana pri le nekaj vrstah mravelj – pri posameznikih ali določenih kastah –, vendar ne poznamo drugih primerov, ko bi jo opazili pri celih kolonijah.«

Raziskovalci so pregledovali gnezdilnice malega oposuma in netopirjev na Kengurujskem otoku, ko so naleteli na eno, polno nečesa, kar je bilo videti kot kup mrtvih mravelj. Dogodek so večkrat ponovili v laboratorijskih razmerah. Ni se vedno izteklo tako popolno kot v naravi, pri čemer ekipa priznava, da bo odkritje, kaj je sprožilec simuliranja smrti, precej težavno.

»V nekaterih škatlah s kolonijami Polyrhachis femorata je trajalo kar precej časa, da so se posamezne mravlje nehale premikati, druge pa se sploh niso ustavile. Sprožilce za takšno vedenje je težko razumeti,« je dodal prof. Petit.

Simulatorke so presenetile raziskovalce. FOTOGRAFIJI: S. »Topa« Petit/Oddity Central
Simulatorke so presenetile raziskovalce. FOTOGRAFIJI: S. »Topa« Petit/Oddity Central

Odlično so odigrale svojo vlogo. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odlično so odigrale svojo vlogo. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Znanstveniki domnevajo, da je strategija simuliranja smrti v celotni koloniji samoobrambni mehanizem, kar nakazuje, da je morda učinkovitejša v manjših kolonijah mravelj, že samo zaradi večje verjetnosti, da bi vse mravlje hkrati ostale negibne. In ena sama slaba igralka bi lahko pomenila katastrofo za celotno kolonijo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije