Sinagoga v Mariboru je edina ohranjena srednjeveška sinagoga v Sloveniji. Danes v njej domuje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, stavba nekdanje sinagoge pa je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena. Foto: Sinagoga Maribor
Sinagoga v Mariboru je edina ohranjena srednjeveška sinagoga v Sloveniji. Danes v njej domuje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, stavba nekdanje sinagoge pa je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena. Foto: Sinagoga Maribor

Evropski dnevi judovske kulture (EDJK) so vseevropski projekt, ki letos poteka že 23. leto. Namen projekta je s pripravo raznolikih dogodkov osvetliti raznolikost in bogastvo judovstva ter njegov zgodovinski pomen v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju. Od 29. avgusta do 18. oktobra bo tako po vsej Evropi potekalo več konferenc, koncertov, gledaliških predstav, vodenih ogledov in drugih dejavnosti, katerih cilj je “spodbujati vrednote, kot so dialog, (s)poznavanje in priznavanje drugačnega in izmenjava”, so sporočili iz Sinagoge Maribor, ki je slovenski nacionalni koordinator tega projekta.

Podroben program Evropskih dnevov judovske kulture v Mariboru, Lendavi, Murski Soboti, Ljubljani, Negovi in Celju si lahko pogledate tukaj.

Tokratni festival poteka v 36 evropskih državah, v Sloveniji pa bodo dogodki potekali v Mariboru, Gornji Radgoni, Šalovcih, Murski Soboti, Lendavi, Ljubljani, Negovi in na Ptuju, sodeloval bo tudi Gradec.

Razstava o knjigah prekmurske judovske skupnosti
V Sloveniji se bo dogajanje začelo v Mariborski knjižnici, kjer je na ogled plakatna razstava z naslovom Knjižna dediščina predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti. Knjige, ki so izšle v obdobju od leta 1779 do leta 1942, so zdaj del nove Judovske zbirke Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Po razstavi bosta vodila avtorja razstave Maja Kutin, poznavalka hebrejščine in judovstva, in Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

V tej si bo mogoče ogledati dokumentarno razstavo, ki predstavlja dolgo zgodovino Judov na območju Prekmurja in Medžimurja, njihov prispevek k razvoju mest in krajev v obeh pokrajinah ter žalostno usodo, ki jih je doletela med holokavstom.

V nedeljo bo v sinagogi na ogled razstava Podobe Židovske, ki bo zajemala likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor (UGM) s podobami mariborskega jugovzhodnega mestnega obzidja z nekdanjo judovsko četrtjo, sinagogo in obrambnim stolpom.

Kulturna četrt ne miruje
V povezavi s tamkajšnjimi kulturnimi organizacijami se je območje preimenovalo v Kulturno četrt Židovska, do 18. oktobra pa bodo v okviru Judovskih dni tamkajšnje galerije skupaj z drugimi kulturnimi prostori gostile različne delavnice in razstave.

V programu so zapisali še, da “si v okviru omenjene iniciative prizadevajo obuditi utrip nekdanje judovske četrti in tako neposredno ali posredno obujati spomin na njene nekdanje prebivalce, hkrati pa z raznovrstnostjo, tudi nejudovskih vsebin, med svojimi obiskovalci spodbuditi zavedanje, da lahko prav vsak obiskovalec Kulturne četrti Židovska – ne glede na starost ter svoja pričakovanja in okus – tod najde program, ki ga bo pritegnil in mu omogočil kakovostno kulturno-umetniško izkušnjo”.

Ob razstavah in predavanjih tudi koncerti
V soboto, 2. 9., bo v Šalovcih ob odprtju dnevov judovske kulture mogoče prisluhniti pevcem jidiš glasbe z Dunaja, v sredo, 13. 9., bo v Sinagogi Gradec ob judovskem novem – roš hašani potekal koncert Yael Nachshon Levin, v soboto, 30. 9., pa bo v Sinagogi Lendava mogoče slišati koncert skupine Kontra-Kvartet.

Mir brez miru
V torek, 10. oktobra, bo v Sodnem stolpu na ogled dokumentarni film Izrael: Med, mleko in nemir, potekal pa bo tudi pogovor z avtorjem Nejcem Krevsom, ki ga bo vodila Valentina Plaskan.

Krevsov dokumentarni prvenec osvetli pomembne zgodovinske, družbene in politične mejnike v razvoju sodobne izraelske države od sionističnih idej, holokavsta, judovsko-arabskih vojn do izraelsko-palestinskega konflikta, mirovnih pogajanj in diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom. Obenem ponuja uvid v fenomen izraelskega družbenega in kulturnega protislovja, ki ga tvorijo prišleki iz več kot 150 držav, in prevprašuje, kako je judovska država, razpeta med Sredozemskim, Mrtvim in Rdečim morjem, ki se je v 75 letih razvila v tehnološko, gospodarsko in vojaško silo, sploh preživela v najzahtevnejši geopolitični soseski na svetu.

Dokumentarec bo 10. okrobra na ogled v mariborskem Sodnem stolpu

Obilo dogajanja tudi po drugih krajih po Sloveniji
Septembra bo razstava o knjižni dediščini predvojne prekmurske judovske skupnosti Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota na ogled v knjižnici v Gornji Radgoni, v Domanjševcih pa bo ob odprtju poleg več glasbenih nastopov potekala okrogla miza o judovskem življenju v Prekmurju z Markom Krennom, Dušanom Šarotarjem, Borisom Hajdinjakom in moderatorjem Igorjem E. Bergantom.

Na Gradu Negova bodo 8. septembra postavili fotografsko razstavo Branimirja Ritonje s podobami judovskih pokopališč. V Ljubljani bo 12. septembra predavanje rabina Ariela Haddada v okviru dneva odprtih vrat Sinagoge Ljubljana, Maja Kutin pa bo teden dni pozneje predavala o obujeni knjižni zapuščini predvojne slovenske judovske skupnosti v Prekmurju.

Pomurski muzej Murska Sobota v okviru Evropskih dnevov judovske kulture pripravlja predavanje Dušana Šarotarja, ki bo 15. septembra predstavil zgodbo in usodo prekmurskih Judov. 21. septembra bo sledilo predavanje Dejana Süča in Alberta Halasza v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota o življenju in delu tiskarja Izidorja Hahna.