Jože Biščak, Bogo Sajovic, Valentina Plaskan, Nejc Krevs. Foto: BoBo
Jože Biščak, Bogo Sajovic, Valentina Plaskan, Nejc Krevs. Foto: BoBo

Utemeljitev častnega priznanja za Sajovica se naslanja na zapis novinarke Zlate Krašovec. V skladu z njim Sajovic sodi med peščico novinarjev, ki so zaslužni za to, da so kali slovenske pomladi vzklile tudi na medijski sceni, ki jo je oblast strogo kontrolirala. V času, ko so bili novinarji družbeno politični delavci, se je vendarle našlo nekaj takih, ki so svoj poklic razumeli drugače in to tudi povedali. Ko ni šlo drugače, so uporabili ostro, do politike kritično satiro.

Sajovic je v 80. letih skupaj z uredništvom satiričnega tednika Pavliha razbijal številne tabuje tedanje družbe in bil dejaven član neformalne skupine alternativnih novinarjev, ki so orali ledino na področju medijske svobode in pluralizacije, je navedla Krašovec.

Biščak je častno priznanje prejel za posebne novinarske dosežke. Po navedbah iz obrazložitve je imel privilegij, da je lahko spremljal osamosvajanje Slovenije in njeno demokratizacijo.

Kot novinar se je izpostavil v preiskovalnih zgodbah divjega lastninjenja in privatizacije družbenega premoženja v prvi polovici 90. let. Skupaj z Igorjem Guzeljem, Vinkom Vasletom in Danilom Slivnikom so najprej v časniku Delo in nato v reviji Mag preiskovali in razkrivali tisto, kar je skoraj tri desetletja pozneje dokumentiral Rado Pezdir v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države. O tej knjigi je na Biščakovo pobudo nastal istoimenski dokumentarni film, v katerem je sodeloval kot soscenarist in soproducent.

Novinarja v informativnem programu Televizije Slovenija Krevs in Plaskan sta medtem prejela častno priznanje za obetavnega voditelja in novinarja. Krevsa po navedbah iz obrazložitve zanimata tako notranja kot zunanja politika. Njegov dokumentarni prvenec Med, mleko in nemir obravnava fenomen izraelskega družbenega in kulturnega protislovja.

Kot so zapisali v obrazložitvi, pa je Plaskan na TV Slovenija poskrbela, da so informativne oddaje postale bolj dinamične, da so bili v njih predstavljeni najrazličnejši svetovnonazorski pogledi in da so gledalci dobili verodostojne informacije o dogajanju doma in v svetu.