Televizija Slovenija se bo v četrtek, 28. 10., poglobljeno posvetila temi dolgotrajne oskrbe starejših. Dokumentarnemu filmu Dosje: Staranje v vrtincu sistema, ki bo na sporedu ob 20.00, bo uro pozneje sledila studijska oddaja Staranje: Slovenija na preizkušnji. Avtorica dokumentarnega filma in voditeljica studijske oddaje je Andreja Gregorič.

Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Novinarka Andreja Gregorič po mesecih poglobljenega raziskovanja tematike ugotavlja, da se zadnja leta razprave o oskrbi starejših v Sloveniji usmerjajo predvsem v dolge čakalne sezname za vstop v domove za starejše, a da je tematika mnogo obsežnejša, saj da zgolj dodatne postelje ne bodo rešile težav, ki so večplastne. »Dejstvo je, da bi mest v domovih moralo biti več, a hkrati je jasno, da bi bili seznami čakajočih krajši, če bi starejšim zagotovili tudi druge oblike pomoči in oskrbe, predvsem na domu. A kdo bo to pomoč zagotavljal, če zaradi neugodnih pogojev dela in nizkih plač ljudje množično zapuščajo ta poklic? Kako bo oskrba zadostna in v naslednjem koraku kakovostna, če potrebe starejših niti niso ustrezno opredeljene? Kako bo oskrba dostopna, če so pokojnine nizke in velikokrat prenizke za kritje teh stroškov? Težko je verjeti, da so pri nas starejši, ki kljub temu, da so vse življenje delali, v starosti ne morejo dostojno živeti. Težko je verjeti, da takšne zgodbe in na drugi strani demografske projekcije odločevalcev ne zganejo do te mere, da dolgotrajno oskrbo vendarle formalno opredelijo in tako tudi vse pravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Je pa ob razpravah o starejših zanimivo tudi to, kako se te skrčijo na njihovo oskrbo. Postavljamo jih v položaj nebogljenih, pa vendar je lahko staranje vse prej kot to, in torej polno, dejavno, skratka, proces, ki bogati starajočega se posameznika in družbo.«

Dosje bo razmere v Sloveniji umestil v evropski kontekst, avtorica in dopisniki so pregledali ureditev področja oskrbe starejših še v sosednjih Avstriji in Italiji ter na Švedskem. Ugotovitve so izjemno zanimive. »Primerjanje je nehvaležno, pa vendar je premnogo področij, kjer bi se lahko učili drug od drugega. Vzemimo zgolj pristop do demence. Na Švedskem imajo to področje sistemsko urejeno, tudi za izobraževanje je dobro poskrbljeno. Imajo register oseb s to boleznijo, poseben center, ki se ukvarja s to motnjo, in celo mobilno aplikacijo, ki je v pomoč ob srečanju ljudi s to boleznijo. Veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju javnosti o tej težavi. Mislim, da ni treba kaj veliko dodati k projekcijam, ki napovedujejo, da bo čez 30 let število ljudi s to motnjo kar trikrat večje, kot je danes. Mislim, da se to težavo krepko podcenjuje,« pove novinarka TV SLO Andreja Gregorič.

Opažanja in dognanja bodo ustvarjalci predstavili v dokumentarnem filmu Dosje: Staranje v vrtincu sistema in studijski oddaji Staranje: Slovenija na preizkušnji. V goste bodo povabljeni odločevalci in glavni akterji na tem področju, da bi začrtali prihodnje ukrepe na tem področju, zlasti v luči aktualnega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.

Pri raziskovalnem delu v okviru Dosjeja je sodelovala še Petra Prešeren, razmere v Italiji sta v objektiv ujela dopisnica iz Furlanije in Julijske krajine Špela Lenardič ter italijanski dopisnik Janko Petrovec. Urednica studijske oddaje je Vesna Pfeiffer.

Oddaja je del projekta TuEU – moč javnosti, za katero smo sredstva pridobili na razpisu Evropskega parlamenta.

DOSJE: STARANJE V VRTINCU SISTEMA
V četrtek, 28. 10., ob 20.00 na TV SLO 1

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je po skoraj dveh desetletjih čakanja ugledal luč sveta. Skrajni čas bi bil, da država ponudi odgovor na demografske spremembe, ki se odražajo v staranju prebivalstva, starejši od 65 let je že vsak peti Slovenec. Pred to preizkušnjo je vsa Evropa, ki je najstarejša celina tudi glede na svoje prebivalce. Bili smo na Švedskem, ki je lahko zgled zlasti pri oskrbi ljudi z demenco. Gre za bolezen, ki se bo s staranjem prebivalstva prerinila v vrh javnozdravstvenih problematik. V Italiji je medtem oskrba starejših v veliki meri prepuščena tržnim zakonitostim in tudi črnemu trgu. V Avstrijo pa na delo prihaja več tisoč oskrbovalk iz tujine, pretežno iz držav vzhodne Evrope, a ostajajo spregledane in brez pravic. Težava vse Evrope je tudi pomanjkanje usposobljenih ljudi, ki bi skrbeli za starejše, pogosto oskrba pristane tudi na plečih svojcev. Tako je tudi v Sloveniji, kjer težava še zdaleč ni le premalo prostora v domovih za starejše, veliko preizkušnjo prinaša razvoj pomoči in oskrbe na domu. V kolesju luknjastega sistema pa se vendarle najdejo tudi dobre zgodbe, ki jih pišeta dobra volja in predanost posameznikov v veri, da lahko obstanemo le kot vključujoča, solidarna in sočutna družba.

STARANJE: SLOVENIJA NA PREIZKUŠNJI
V četrtek, 28. 10., ob 21.00 na TV SLO 1

Vsak peti Slovenec je starejši od 65 let, leta 2060 bo toliko star že skoraj vsak tretji. Smo na to pripravljeni? Rešitve naj bi ponudil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je po skoraj dveh desetletjih in neštetih različicah vendarle ugledal luč sveta. A zdi se, da je vprašanj še vedno več kot odgovorov. Največ dvomov je povezanih z zagotavljanjem finančne vzdržnosti sistema, v zakonu namreč ni opredeljeno financiranje dolgotrajne oskrbe. Tudi mnoga druga vprašanja naj bi reševali šele podzakonski akti. Mar vlada hiti z zakonom zato, ker se bliža konec mandata? Bo sploh mogoče tak zakon izvajati? Dolgotrajna oskrba naj bi se pomaknila v domače okolje, pa bo tudi dostopna, se bo čakanje na prosto posteljo v domovih za starejše kaj skrajšalo? Kdo bo skrbel za starejše, sploh ob dejstvu, da usposobljen kader zapušča panogo, potrebe pa se bodo s staranjem prebivalstva samo še povečevale? Kje v sistemu so ljudje z demenco, ali politika sploh prepoznava razsežnosti te bolezni? Dolgoživost družbe je odraz razvitosti države, kaj pa o državi pove skrb za dostojno starost njenih državljanov?