Masovno krčenje gozdov

Nevladne organizacije Janševo vlado pozivajo k ustavitvi postopkov, ki bi privedli do masovnega poseka gozda

Nevladne organizacije Cipra Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Focus in Umanotera so v luči dodatka k pogodbi o upravljanju državnih gozdov vlado med drugim pozvale k ustavitvi postopkov, ki bi privedli do masovnega poseka gozda. Želijo pa si tudi razrešitve nejasnosti, povezanih s posekom.

Vlada je ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naložila, naj z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, v skladu s katerim bo SiDG na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les.

Po tem naj bi ministrstvo ta zemljišča preneslo na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Šlo naj bi za 60.000 hektarjev gozdov oz. približno četrtino gozdov v državni lasti, kar na ministrstvu sicer zanikajo.

Vseeno pa so organizacije, kot so zapisale v današnjem sporočilu za javnost, vlado pozvale k takojšnji ustavitvi vseh postopkov masovnega poseka, ki so v teku in bi lahko škodovali slovenskemu gozdu, ter k odprtju strokovne in široke javne razprave, v okviru katere bi razrešili vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem posekom.

Organizacije so prepričane, da je ta poteza vlade v popolnem nasprotju z dolgo tradicijo trajnostnega upravljanja z gozdovi v Sloveniji in kaže na to, da je skrb za gozdove daleč od prioritet aktualne vlade.

Nadalje organizacije vlado pozivajo, da se pri odločanju o poseku upošteva škodo naravnih ujm, ki so gozdove prizadele v zadnjih osmih letih, cilj in nujnost povečanja ponorov ogljikovega dioksida v gozdovih, določenih z resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije in interes na strani sklada oz. zakupnikov. Želijo si tudi upoštevanja načela, da se krči gozd zgolj tam, kjer krčenje lahko pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano ter da se v razreševanje teh vprašanj v prvi vrsti vključi strokovne institucije in civilnodružbene organizacije.

Kot so pojasnile organizacije, so se za poziv odločite, ker vlada svoje odločitve ni pojasnila in ker ni jasno, ali obstaja interes na strani sklada za prevzem teh zemljišč in kakšne so možnosti za njihovo oddajo v nadaljnji zakup kmetom. Prav tako ni znana primernost teh zemljišč za kmetovanje, zato opozarjajo, da bi v primeru poseka lahko prišlo do pobud za spremembo namembnosti kmetijske zemlje v stavbno zemljišče.

Organizacije so prepričane, da je ta poteza vlade v popolnem nasprotju z dolgo tradicijo trajnostnega upravljanja z gozdovi v Sloveniji in kaže na to, da je skrb za gozdove daleč od prioritet aktualne vlade.

So pa v sporočilu poudarile, da je odprava zaraščanja lahko smiselna, če pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano, pri čemer pa je treba najprej preveriti interes kmetov po obdelavi teh površin.

Danes popoldne se bo po napovedih na tovrstne očitke odzval tudi kmetijski minister Jože Podgoršek.