Microsoft želi z raziskavo Digital Futures Index olajšati oblikovanje odločitev za hitrejšo digitalno preobrazbo. Raziskava prikazuje raven digitalizacije v 16 evropskih državah, vključno s Slovenijo. Ob doseženi ravni digitalizacije izpostavlja področja, na katerih se posamezne države dobro odrežejo, in tista, ki jim bo za hitrejši digitalni razvoj treba posvetiti več pozornosti. Kje se Slovenija odreže najbolje in kje ima največji potencial za napredek, smo se pogovarjali z Barbaro Domicelj, direktorico Microsofta Slovenija.
Zakaj je raziskava pomembna za Slovenijo?
Raziskava Digital Futures Index prikazuje trenutno stanje digitalizacije v Sloveniji na ključnih področjih, kot so digitalno poslovanje, digitalna vlada in javni sektor, digitalna infrastruktura in človeški kapital. Prav tako nam pomaga primerjati naš razvoj s sosednjimi državami, pa tudi z državami, ki so prepoznane kot digitalno najnaprednejše, kot je Estonija. S tem lahko bolje razumemo, kje smo trenutno pri digitalizaciji in kaj še lahko izboljšamo.
V primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope je Slovenija na splošno nad povprečjem. Na nekaterih področjih, kot je digitalizacija izobraževanja, se lahko primerjamo tudi z najbolj digitalno razvitimi evropskimi državami. Sosednja Hrvaška ima recimo dobre dosežke na področju talentov in digitalnih znanj, Srbija je nadpovprečna pri izvozu IKT-storitev in deležu žensk, zaposlenih v IKT-panogi. Po drugi strani imajo vse te države še veliko priložnosti na področju digitalizacije javnih storitev.
Dejstvo je, da so digitalno naprednejše države tudi bolj zelene, bogate, inovativne in konkurenčne.
Radi se pohvalimo z visoko vključenostjo žensk na trgu dela. A indeks razkriva, da v IT-panogi temu ni tako.
Res je, v deležu IKT-strokovnjakinj smo izrazito podpovprečni. Tudi sicer slovenska podjetja zaposlujejo manj IKT-strokovnjakov kot znaša regijsko povprečje, hkrati pa jih tudi težje pridobijo zaradi podpovprečnega deleža diplomantov, ki so se izobraževali za IKT-poklice.
Za pospešen digitalni razvoj bomo morali ta razkorak med potrebami podjetij in razmerami na trgu dela kar najhitreje nasloviti – tudi s tem, da za IKT-poklice navdušimo več žensk ter da v večji meri kot doslej spodbujamo prekvalifikacije, vseživljenjsko učenje ter usposabljanje na delovnem mestu. Pri Microsoftu se trudimo, da deklice navdušimo za poklice IKT. Naslednji teden bomo tako organizirali dogodek Prihodnost je ženska, na katerem bodo uspešne ženske iz panoge IKT predstavile svoje izkušnje in spodbujale mlajše generacije, da izberejo izobraževanje na področju STEM.
Znanje danes zastara mnogo hitreje kot nekoč. Razvijalec programske opreme mora na primer danes obnoviti oziroma razširiti svoje znanje vsakih 12 do 18 mesecev. S podobnimi zahtevami se vse pogosteje srečujejo tudi zaposleni v marketingu, prodaji, proizvodnji, financah in tako dalje. Dodatna usposabljanja – zlasti na področju znanj IKT – so zato izredno pomembna.
V kakšni kondiciji je naša IKT-panoga?
IKT-podjetja so v vseh razvitih državah zelo pomemben del gospodarstva – tudi zato, ker so pogosto najhitrejša pri uvajanju sodobnih digitalnih orodij in inovativnih poslovnih modelov ter tako delujejo kot katalizator splošnega digitalnega razvoja. Slovenija ima veliko priložnost pri spodbujanju razvoja sektorja zagonskih podjetij, saj razpolaga z dobrimi podjetniškimi talenti in tudi pri številu zagonskih podjetij smo že nadpovprečni. Manj uspešni smo pri privabljanju vlaganj s strani skladov tveganega kapitala, kjer smo kar 21 odstotkov pod povprečjem, pa tudi recimo pri deležu panoge IKT v slovenskem izvozu.
Menim, da lahko ta rezultat kot sicer izrazito izvozno usmerjena država zagotovo izboljšamo. S ciljanimi politikami in vlaganji lahko okrepimo rast celotnega digitalnega sektorja, katerega razvitost je v močni korelaciji z inovacijami, storilnostjo in povprečnimi osebnimi dohodki.
Kako in kje lahko pospešimo digitalizacijo?
Danes je vsako podjetje tudi tehnološko podjetje, saj digitalne inovacije spreminjajo poslovanje v vseh panogah. Praktično povsod poslovanje preoblikuje moč podatkov, računalništva v oblaku in drugih naprednih tehnologij, kot je umetna inteligenca. Zagotovo velja, da bodo bolj uspešna tista podjetja, ki se bodo bolje odrezala pri uvajanju digitalnih tehnologij.
Na tem področju je kar nekaj spodbudnih novic, saj so slovenska podjetja nadpovprečno digitalno konkurenčna, tj. sposobna, da uporabijo tehnologijo za preoblikovanje in konkurenčno prednost. Vemo tudi, da je uporaba računalništva v oblaku v posebej močni korelaciji z inovacijami in storilnostjo, in tudi na tem področju smo nadpovprečni. Ključen izziv zato ostaja že omenjeno pomanjkanje IKT-strokovnjakov, saj bodo brez tovrstnih kadrov podjetja vse težje uvajala najnaprednejše digitalne tehnologije v svoje poslovanje.
A najpomembnejša prednostna naloga za zmanjšanje razkoraka z vodilnimi digitalnimi državami je pospešena digitalizacija javnih storitev, saj bo to povečalo učinkovitost in prijaznost uporabe ter spodbudilo več državljanov, da uporabljajo digitalne tehnologije in tudi tako okrepijo svoje digitalne kompetence.
Sodobne tehnologije omogočajo tudi nove, bolj prilagodljive oblike dela, kot je hibridno delo, ki je med epidemijo dobilo velik pospešek. Kje smo na tem področju?
Ob začetku pandemije spomladi 2020 je Slovenija beležila najnižje ravni dela na daljavo med državami v indeksu Digital Futures Index. Od takrat smo sicer naredili velike korake v smeri bolj prilagodljivega dela, še vedno pa zaostajamo za vodilnimi digitalnimi državami.
Zakaj je to pomembno? Ker vemo, da so delovne skupine, ki so bolj prilagodljive glede tega, kako in kje se povezujejo in sodelujejo, bolj storilne in inovativne. Če slovenska podjetja ne bodo preklopila na bolj prilagodljive oblike dela, bodo manj konkurenčna in bodo težje ohranila in privabila talente. Nedavne izkušnje so trajno spremenile pričakovanja glede kulture hibridnega dela.
Naša podjetja imajo potrebno infrastrukturo, nujna pa sta premik v razmišljanju in organizacijska preobrazba. Treba je opolnomočiti vodje, poskrbeti za neoviran pretok informacij znotraj delovnih skupin in med njimi ter oblikovati nove vedenjske norme in pristope do merjenja delovne učinkovitosti. Gre za spremembe, ki od vseh poslovnih funkcij, od kadrovske službe in IT-ja do prodaje in marketinga, terjajo nov premislek.
Kako pa se Microsoft vključuje v digitalizacijo slovenske družbe?
Microsoft Slovenija je bil ustanovljen leta 1994, ko smo si zadali cilj, da ponudimo moč svoje programske opreme v slovenskem jeziku. Na tej tradiciji gradimo tudi danes, recimo s podporo slovenščini razvijalcem omogočamo, da izkoristijo priložnosti, ki jih prinašajo tehnologije umetne inteligence. Vse to pomembno dopolnjuje naš lokalni partnerski ekosistem, ki na temelju naših platform zagotavlja inovacije tako za organizacije iz javnega kot zasebnega sektorja.
Hkrati smo dejavni pri krepitvi digitalnih znanj. V okviru naše svetovne pobude za digitalno usposabljanje je od junija 2020 na brezplačnih tečajih LinkedIn Learning, Microsoft Learn in GitHub Learning Lab nova znanja pridobilo že več kot 20.000 Slovenk in Slovencev. Svetovno pobudo smo dopolnili tudi z lokalno kampanjo, ki je povezala kar 19 deležnikov, vključno z našimi partnerji, vladnimi in akademskimi ustanovami ter nevladnimi organizacijami. V tej smeri bomo nadaljevali tudi v prihodnje.
In kako vidite prihodnost?
Slovenski razvoj temelji predvsem na močnih izvozno usmerjenih tradicionalnih panogah, izdelkih in storitvah. Imamo številna uspešna in mednarodno konkurenčna podjetja, pri digitalnem gospodarstvu pa smo nabrali zaostanek za vodilnimi digitalnimi državami, ponekod pa tudi za nekaterimi regijskimi tekmeci. Ta razkorak moramo zmanjšati z vlaganji v razvoj najbolj inovativnih izdelkov in storitev z vgrajeno digitalno komponento.
V Microsoftu verjamemo, da ima Slovenija velik potencial in dobre pogoje, da s pravimi ukrepi postane digitalna vzornica ter utemelji svoj nadaljnji gospodarski razvoj na inovacijah in sodobnih tehnologijah. Upamo, da bomo z raziskavo Digital Futures Index dodatno spodbudili razpravo, kako najbolje pospešiti digitalno preobrazbo, saj je to ključna strategija tako za dvig storilnosti, osebnih dohodkov in kakovosti življenja kot tudi za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo.
