Z Dušanom Jelinčičem v Sežani o prvem romanu o TIGR-ovskem gibanju

V Kosovelovi knjižnici so nedavno gostili priznanega pisatelja in prejemnika letošnje nagrade Prešernovega sklada Dušana Jelinčiča, ki se je spomladi letos iz Trsta preselil v Komen.

SEŽANA > V pogovoru s pisateljico in profesorico slovenščine Vilmo Purič je bralce popeljal po svojem pisateljskem opusu s poudarkom na zadnjem romanu o uporu, peklu in vstajenju Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, s katerim je ne le zmagal na natečaju za knjigo o medvojnih dogodkih pri nas, ampak zanj prejel tudi nagrado Prešernove sklada.

Jelinčič sodi ob Borisu Pahorju med najbolj prevajane slovenske pisatelje v Italiji. Je avtor 15 romanov, piše tudi esejistiko, dramatiko, razprave, literaturo in gledališke kritike za slovenski in italijanski tisk, radio in televizijo. Je tudi znan alpinist, kot prvi alpinist iz Furlanije - Julijske krajine se je leta 1986 povzpel na vrh himalajskega osem tisočaka Broad Peaka (8047) in leta 1990 z mednarodno odpravo Alpe - Jadran osvojil Mount Everest (8848 metrov). Njegova literarna dela obravnavajo različno tematiko: alpinistično, fantastično-mistično, kriminalno-psihološko, popotniško, ljubezensko, eksistencialno, spominsko, zgodovinsko in pravljično.

Kratki roman Šepet nevidnega morja je izšel leta 2020 pri tržaški Založbi Mladika ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu. Gre za pretresljivo pripoved o avtorjevem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanoviteljev in voditeljev organizacije TIGR, ki je prestal devet let kazni v italijanskih ječah in tri leta konfinacije. Očetovo pisno zapuščino je sin Dušan prelil v izjemno pričevanjsko pripoved in tankočutno ovekovečil očetovo zgodbo. Stran za stranjo razkriva bralcem zgodbo svojega očeta Zorka, ki so jo zaznamovale ekstremne osebne in zgodovinske preizkušnje. Njegovo intimno izpoved skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom.

Dušan Jelinčič je na letošnjem Frankfurtskem sejmu v imenu Slovenije predal “štafeto” častne gostje Italiji. Pohvalil je izredno marljivo in delovno majhno ekipo, ki je štela enajst ljudi in predstavila 76 slovenskih avtorjev.

V razgovoru je še zaupal svoje načrte, med drugim se bo novelam iz knjige Tržaške prikazni kmalu pridružila prav gotovo zelo zanimiva knjiga Tržaške ljubezni.

---