O-STA

Trajnostna mobilnost - podjetja prižigajo luč na koncu tunela, dogodek SmartMOVE (17. 1. 2024)

Kako se upravljanja mobilnosti že uspešno lotevajo nekatera podjetja pri nas? Dobrim praksam podjetij Dechatlon, IKEA Slovenija in SIBO GROUP so 17. januarja 2024 v Hiši EU prisluhnili predstavniki podjetij in javnih ustanov. Številčna udeležba je dokazala, da zanimanje za upravljanje trajnostne mobilnosti v organizacijah raste, saj ima že uvedba enostavnih ukrepov, kot so različna nagrajevanja in izvedba pozitivnih promocijskih aktivnosti odlične učinke na kolektiv, investicija pa se lahko povrne že z razbremenitvijo službenih parkirišč. Ministrstvo za okolje, podnebje in prostor (MOPE) pozdravlja vsakršno pomoč pri doseganju obrata naše izrazito avtomobilne družbe k trajnosti tudi na vsakdanjih poteh.

Več kot očitno je, da je potrebno naše potovalne navade spremeniti, saj promet na poti na delo, kakršnega izkušamo na dnevni ravni ne koristi ne delodajalcem ne zaposlenim", je uvodoma povedal Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ki je dogodek organiziral v okviru projektnega partnerstva SmartMOVE. Pridružil se je mnenju mag. Lilijane Madjar, direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), na kateri projekt vodijo, da so za učinkovito dnevno mobilnost v prvi vrsti nedvomno potrebne sistemske rešitve, a je v situaciji, ko dnevno v Ljubljano kot zaposlitveno središče vsak dan prihaja več kot 120.000 dnevnih vozačev, ki jim javni promet pogosto ne zmore ponuditi ustrezne alternative, potrebno izkoristiti vse razpoložljive potenciale za spremembe. "Pomemben potencial leži prav v rokah delodajalcev in zaposlenih, ki lahko z različnimi ukrepi v lastnih organizacijah spodbudite svoje zaposlene, da na delovno mesto prihajajo na trajnosten način," je k dejanjem pozvala Madjarjeva, obenem pa pohvalila inovativne prakse, ki jih številne organizacije že izvajajo.

V podjetju Decathlon si prizadeva zmanjšati ogljični odtis tudi s spodbujanjem trajnostne mobilnosti pri zaposlenih. Ti se za to, da avto pustijo doma po besedah Tine Špenko, vodje trajnostnega razvoja, sprva odločijo zaradi nagrade - podjetje namreč izplača zaposlenemu kar 21 centov nagrade za vsak kilometer, ki ga naredi na poti na delo peš, z rolerji ali rolko, s skirojem ali kolesom ali v sopotništvu - pri tej navadi pa ostanejo zaradi boljšega počutja in zadovoljstva. Dodatek je omejen na 50 € mesečno, prištejejo pa ga k plačilu vozovnice. Za nameček so povečali tudi interni popust za nakup kolesa ali opreme. Prijetno popestritev predstavljajo tudi tekmovanja med poslovalnicami, v kateri naberejo več trajnostnih kilometrov, rekorde pa vodstvo praktično nagradi.

Tako v Dechatlonu kot v podjetju IKEA Slovenija se zavedajo, da je en ključnih dejavnikov varnost pripomočkov, zato za zaposlene zagotavljajo varno parkiranje koles itn, prho in prostor za osebne stvari. V IKEI Slovenija si želijo do leta 2030 prepoloviti ogljični odtis, za posvečanje mobilnosti zaposlenih pa so se odločili na pobudo projekta SmartMOVE, v sklopu katerega so dobili mobilnostni načrt. Takoj so se lotili enega ključnih ukrepov, in sicer so Klari Lubej, ki se je podjetju pridružila v marketingu, pripisali tudi naloge mobilnostne koordinatorke. V naslednjih mesecih jih bo že pričel občasno obiskovati serviser koles, bolj pa se bodo posvetili tudi promociji in podpori sopotništva za zaposlene, ki se na delovno mesto vozijo po istih poteh. V podjetju SIBO G so se vključili v SmartMOVE soroden projekt Trata 2.0, kar jim je prineslo kolesarnico, nabavili so 5 e-koles in namestili polnilnice ter ob podpori Razvojne agencije Sora izvajali številne aktivnosti, denimo mesečni žreb med zaposlenimi, ki so na delo prihajali na trajnostni način, zimski dan kolesarjenja z zajtrkom itd. Angažirati so uspeli kar dodatnih 11 % zaposlenih k izbiri trajnostnih načinov za prihod na delovno mesto, kar je impresiven uspeh. Miha Štucin, ki je prevzel v podjetju vlogo mobilnostnega koordinatorja - logično, na delovno mesto v Škofji Loki vsak dan prikolesari iz domačega Kranja - poudarja, da plan "Sibo Active" ne bi nikoli nastal, če bi ne bilo zunanje iniciative - sodelovanja več podjetij v coni, podpora EU sredstev in vključenosti občine. Katarina Sladoljev iz Razvojne agencije Sora je opozorila, da je sprememba navad možna le ob nenehnem ponavljanju akcij in da bi bilo ključno, da imajo industrijske cone upravljavce, ki bi skrbele za napredek skupine podjetij v coni v smeri trajnosti in reševale tudi izzive okolju prijaznejše mobilnosti.

Projekt SmartMOVE je pilotno preizkusil inovativno rešitev, in sicer deljeni prevoza na delo s kombiji od doma do delovnega mesta, v času, prilagojenemu uporabniku. V projekt je bilo vključenih 131 ljudi, ki se je iz občin, severno od Ljubljane vse do Kranja, vozilo na delovno mesto v UKC ali BTC. Zadovoljstvo uporabnikov je bilo visoko, predvsem na račun brezskrbnosti pri potovanju, emisije pa so se zmanjšale vse do 70 %. Ob kritični masi uporabnikov bi lahko ponudili tovrstno storitev na trgu za 60 EUR na mesec, kolikor bi bili ti pripravljeni odšteti za tako vrstno prevoza, je povedal CEO podjetja GoOpti, ki je prevoze koordiniral, Marko Guček, a le ob sofinanciranju v višini približno 80 evrov na potnika s strani države ali pa podjetja samega, pravi CEO Marko Guček.

Glede sistemskih ukrepov govorci predlagajo redefinicijo dodatka k plači za prevoz, ki bi podpiral trajnost in ne bi obremenjeval delodajalcev ali zmanjševal neto dohodka za zaposlene. Smiselna bi bila tudi uvedba višjega nepremičninskega davka na parkirišča. V debati je sodelovala tudi Polona Demšar Mitrovič z MOPE, kije delovanje podjetij na področju upravljanja mobilnosti toplo pozdravila, in jih pozvala, da naj na resorje sistematično naslavljajo pobude in predloge, saj gre za zelo dragocene vpoglede za smotrno načrtovanje finančnih iniciativ. Slovenska družba je, dodaja Demšar Mitrovičeva, izrazito avtomobilna, trajnostno je mobilnega le 4,9 % prebivalstva, trend pa se kljub prizadevanjem, pripravi različnih smernic in sofinanciranju številnih ukrepov trajnostne mobilnosti še ne obrača.

Čeprav je spreminjanje navad težko, je prizadevanje za trajnostno mobilnost ključno, saj prinaša koristi za podjetja in skupnost: zmanjšujejo se stroški, povečuje se konkurenčnost, emisije se nižajo, ustvarja se manj gneče na cestah, vse to pa omogoča zdravo osnovo za kakovostno bivalno okolje.