Nedelja, 12. 6. 2022, 8.12
1 leto, 10 mesecev
Spopadi so se sprevrgli v topniško vojno. Rusi napadli dve kemični tovarni.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,70
50
109. dan vojne v Ukrajini. Ukrajinske oblasti so sporočile, da njihovi vojski zmanjkuje streliva, ker so nenehno v intenzivnih topniških bojih. Rusi trdijo, da so sestrelili tri ukrajinska letala. Guverner Luganska v pokrajini Donbas na vzhodu Ukrajine je sporočil, da ukrajinski branilci še vedno obvladujejo Severodoneck, medtem ko ruske sile nadzorujejo večji del mesta. Po ruskem obstreljevanju kemične tovarne Azot v Severodonecku je izbruhnil obsežen požar, potem ko je izteklo več ton nafte. V sosednji pokrajini Doneck pa se je po poročanju ruskih medijev po eksploziji v mestu Avdiivka, kjer se nahaja še ena kemična tovarna, dvignil ogromen oblak dima. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem poudaril, kako pomembno je, da Rusi ostanejo enotni.
18.27 Stoltenberg: Pomisleke Turčije moramo vzeti resno
16.42 Putin pozval k enotnosti
16.06 Ukrajina vzpostavila dve poti za izvoz žita
14.00 Papež opozoril, da se ne smemo navaditi na vojno v Ukrajini
13.15 Rusija uničila drugi most, ki povezuje Severodoneck in Lisičansk
12.20 Von der Leyen: Soočamo se z zgodovinsko odločitvijo
11.30 Zelenski: To sta mrtvi mesti
10.30 Severodoneck in Lisičansk bi lahko padla že v enem tednu
7.30 Boji za Severodoneck se nadaljujejo, Rusi napadli dve kemični tovarni
18.27 Stoltenberg: Pomisleke Turčije moramo vzeti resno
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes izrazil razumevanje za zaskrbljenost Turčije glede vprašanja pridružitve Finske in Švedske Severnoatlantskemu zavezništvu. Kot je dejal, je treba nasloviti "legitimne" pomisleke Ankare, ki je pomembna zaveznica. Vrha Nata v Madridu Stoltenberg ne vidi kot roka za odločitev o članstvu obeh držav.
"Nasloviti moramo varnostne pomisleke vseh zaveznic, vključno s pomisleki Turčije glede teroristične skupine PKK (Kurdske delavske stranke)," je dejal Stoltenberg ob današnjem obisku na Finskem. Po njegovem so to upravičeni pomisleki, saj gre za "terorizem, za izvoz orožja".
Ne smemo pozabiti, da nobena druga država Nata ni utrpela več terorističnih napadov kot Turčija. Je pomembna zaveznica, ki je igrala ključno vlogo v boju proti terorističnim skupinam, kot je teroristična milica Islamske države, sprejela je več beguncev kot katera koli druga članica Nata in je zelo pomembna pri podpori Ukrajini, je na novinarski konferenci s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm dejal prvi mož Nata.
Povedal je tudi, da so njegovi sodelavci še naprej v tesnem dialogu s predstavniki vseh treh držav, da bi obravnavali "legitimne pomisleke Turčije in pospešili pristop Finske in Švedske zavezništvu", so sporočili iz Nata.
Spor s Turčijo skoraj mesec dni po tistem, ko sta Švedska in Finska vložili prošnjo za članstvo v Natu, tako ostaja nerešen.
Državi sta po desetletjih nevtralne drže v luči ruske invazije na Ukrajino sredi maja zaprosili za članstvo v Natu. Začetek procesa pridružitve zavezništvu trenutno blokira Turčija, ki državama očita, da podpirata "teroristične organizacije", kot je Kurdska delavska stranka (PKK), ki je v Turčiji prepovedana.
Stališče Turčije je Finsko presenetilo, vendar je v mednarodni politiki pomembno, da jemljemo to, kar ima nasprotna stran povedati, resno, je dejal finski predsednik Niinistö. To bodo storili v dialogu z Ankaro. "Upajmo, da bomo na koncu našli rešitev, ki bo zadovoljila vse," je povedal.
Zdi se, da je zaskrbljenost Turčije usmerjena predvsem na Švedsko in manj na Finsko. Kljub temu je Niinistö izključil možnost, da bi Finska šla naprej sama brez švedskih sosedov. "Pravim, da je švedski cilj tudi naš cilj. To pomeni, da bomo šli z roko v roki," je dejal po poročanju dpa.
Stoltenberg si želi, da bi se to vprašanje čim prej rešilo, da pa vrha Nata, ki bo konec tega meseca v Madridu, ne vidi kot roka za odobritev kandidatur za članstvo Švedske in Finske v zavezništvu. "Vrh v Madridu nikdar ni bil rok," je zatrdil.
Stoltenberg je ob tem ponovil, da je za Nato pomembna varnost Finske in Švedske, pri čemer je spomnil, da so številne zaveznice že jasno izrazile svojo zavezanost varnosti obeh držav, Nato pa ostaja pozoren s povečano prisotnostjo v regiji in več vojaškimi vajami.
Po Finski bo Stoltenberg v ponedeljek obiskal še Švedsko, kjer se bo srečal s premierko Magdaleno Andersson in predstavniki švedske vlade.
16.42 Putin pozval k enotnosti
Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči vojne v Ukrajini danes poudaril, kako pomembno je, da Rusi ostanejo enotni. Pozval jih je, naj gradijo "na globokih občutkih domoljubja" in "duhovnih temeljih", ki segajo v rusko zgodovino. V govoru ob ruskem državnem prazniku je znova tudi spomnil na pomen Petra Velikega za razvoj Rusije kot velesile.
"Danes se še posebej močno zavedamo, kako pomembno je, da so domovina, naša družba in ljudje enotni," je po poročanju britanskega BBC ob dnevu Rusije dejal Putin.
Dan Rusije od leta 1992 praznujejo v spomin na sprejetje deklaracije o suverenosti Ruske federacije 12. junija 1990, s katero je bila razglašena "neodvisnost" Rusije od nekdanje Sovjetske zveze.
Putin se je na slovesnosti v Kremlju, na kateri so podelili državna priznanja, znova tudi poklonil Petru Velikemu, ki ga je omenil že pred dnevi v svojem govoru ob 350. obletnici rojstva tega ruskega vladarja.
Spomnil je, da so bile reforme, ki jih je izvedel Peter Veliki, temelj za razvoj Rusije in so državo spremenile v močno svetovno silo.
Pod Petrom, ki je vladal 43 let (1682-1725), je bil dosežen velik napredek na skoraj vseh področjih, predvsem v vladi, gospodarskem razvoju in "pri ustvarjanju močne in nepremagljive vojske in mornarice", pa tudi v šolstvu, zdravstvu in kulturi, je po poročanju španske tiskovne agencije EFE dejal Putin.
"O Petru se še vedno krešejo mnenja, a nemogoče je ne priznati, da je prav pod tem vladarjem Rusija postala velika in močna svetovna sila," je še dejal ruski predsednik.
Putin je sicer Petra Velikega v povezavi z vojno v Ukrajini omenil že pred dnevi, ko je invazijo na to državo skušal upravičiti z besedami, da si Rusija prizadeva povrniti svoja prvotna ozemlja, kot je to v začetku 18. stoletja storil Peter Veliki.
16.06 Ukrajina vzpostavila dve poti za izvoz žita
Ukrajina je vzpostavila dve poti za izvoz svojega žita, in sicer preko Poljske in Romunije, je danes dejal namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Dmitro Senik. Dodal je, da na teh poteh prihaja do zastojev, dobavna veriga pa je upočasnjena. Ukrajinski predstavnik je povedal, da se zato z baltskimi državami dogovarjajo o vzpostavitvi še tretjega koridorja za izvoz žita.
Koliko žita so doslej izvozili preko koridorjev, ni povedal. Ukrajina naj bi sicer imela v svojih skladiščih več kot 20 milijonov ton žita, ki ga zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč poskušajo izvoziti po cestah, rekah in železnici.
Ukrajina je ena največjih svetovnih izvoznic žita, zato ruska blokada ogroža prehransko varnost v svetu, zlasti v revnejših državah v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Rusija zavrača krivdo za ogrožanje svetovne prehranske varnosti, dosedanji poskusi doseči dogovor o deblokadi črnomorskih pristanišč pa niso bili uspešni.
Pred izbruhom vojne je Ukrajina 90 odstotkov žita izvozila preko pristanišč ob Črnem morju. Tri od njih - Mariupolj, Berdjansk in Herson - so zdaj v ruskih rokah, pristanišče Mikolajiv pa je močno poškodovano, zato je v ospredju iskanje rešitve za pristanišče v Odesi.
14.00 Papež opozoril, da se ne smemo navaditi na vojno v Ukrajini
Papež Frančišek je med današnjo molitvijo angelovega čaščenja v Vatikanu ponovno pozval k miru v Ukrajini. Pri tem je opozoril, da se ne smemo navaditi na vojno v Ukrajini. Ob svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu je papež tudi opozoril na položaj številnih otrok, ki so jim bile odvzete pravice.
Frančišek je ljudi pozval, naj ne dovolijo, da bi vojna v Ukrajini postala navada, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
"Čas, ki mineva, ne sme ohladiti naše žalosti in skrbi za ukrajinsko prebivalstvo. Prosim, ne navadimo se na to tragično realnost, ampak jo vedno imejmo v srcu, molimo in se borimo za mir," je dejal papež pred številnimi verniki na Trgu svetega Petra v Rimu.
13.15 Rusija uničila drugi most, ki povezuje Severodoneck in Lisičansk
Ruska vojska je uničila drugi most, ki povezuje sosednji mesti Severodoneck in Lisičansk, tretjega obstreljujejo, je povedal guverner regije Lugansk Sergij Hajadaj.
Dejal je še, da so razmere v Severodonecku izjemno težke, naslednja dva dneva pa bosta odločilna in dodal, da ruske čete niso zavzele mesta, poroča BBC.
"Severodoneck bi radi povsem odrezali, da ne bi odpeljali prebivalcev ali tja pripeljali streliva in okrepitev," je dejal Hajdaj.
Rusija bo danes ali jutri uporabila vse svoje rezerve, da bi zavzela Severodoneck in tudi nadzor nad avtocesto Lisičansk-Bakhmut.
12.20 Von der Leyen: Soočamo se z zgodovinsko odločitvijo
Države članice EU se na vrhu povezave konec junija soočajo z "zgodovinsko odločitvijo" glede članstva Ukrajine v Uniji, meni predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Upam, da bomo čez 20 let, ko se ozremo nazaj, lahko rekli, da smo naredili pravo stvar," je dejala novinarjem na poti z obiska v Kijevu, kjer se je mudila v soboto.
Po besedah predsednice von der Leyen bo izziv na vrhu EU 23. in 24. junija doseči enotno stališče, "ki odraža obseg te zgodovinske odločitve", je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
🇺🇦🇪🇺 I’m deeply humbled by the strength and resilience of the Ukrainian people.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) June 12, 2022
They are defending courageously their country, in very difficult conditions.
But I see life springing back in Kyiv.
As you rebuild and modernise Ukraine, Європа з вами! pic.twitter.com/LJbmsOjFuP
Predsednica komisije je odpotovala v Kijev, da bi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim med drugim govorila o še odprtih vprašanjih glede prošnje Ukrajine za članstvo v EU.
Evropska komisija bo predvidoma prihodnji teden sprejela stališče o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. O stališču komisije bodo nato na junijskem vrhu razpravljali voditelji EU.
Ukrajina je v zadnjih letih dosegla veliko, a je treba še veliko narediti, je dejala Ursula von der Leyen ob povratku na Poljsko. "Naše priporočilo bo to skrbno odražalo," je dodala.
Von der Leyen je v soboto po srečanju z Zelenskim dejala, da "EU želi podpreti Ukrajino na njeni evropski poti". Zelenski pa je dejal, da bi članstvo Ukrajine v EU pomenilo simbol evropske enotnosti.
11.30 Zelenski: To sta mrtvi mesti
Zaradi intenzivnosti spopadov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski mesti Lisičansk in Severodoneck označil za "mrtvi mesti".
Lisičansk. Po navedbah predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva, ki ga navaja časnik Washington Post, bi lahko Rusija v nekaj tednih vzpostavila nadzor nad celotno regijo Lugansk.
10.30 Severodoneck in Lisičansk bi lahko padla že v enem tednu
Ruske sile si prizadevajo dokončno zasesti Severodoneck in sosednje mesto Lisičansk, s čimer bi si odprle pot do mesta Kramatorsk ter do vzpostavitve nadzora nad celotnim Donbasom.
Večina mesta, kot je priznal Hajdaj, je že v ruskih rokah. Po trditvah ruske vojske nadzorujejo vsa stanovanjska območja v mestu.
Mesti Severodoneck in Lisičansk bi lahko padli že v enem tednu, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa še dejal omenjeni vir. Dodal je, da ruska vojska za napredovanje plačuje veliko ceno v smislu mrtvih in ranjenih vojakov.
Lisičansk
7.30 Rusi napadli kemični tovarni, izteklo več ton nafte
V Severodonecku, od koder ruske sile poročajo o svojem napredku, potekajo eni najbolj krvavih bojev od začetka vojne 24. februarja letos. Ali so požar v kemični tovarni v Lugansku, kamor se je zateklo na stotine civilistov, že pogasili, guverner Luganska Sergij Hajdaj ni povedal.
Po poročanju hrvaškega Indexa je Hajdaj povedal, da kemično tovarno dušika Azot nadzorujejo Ukrajinci.
Na Twitterju so se medtem pojavile objave, da je na videoposnetku, ki naj bi prikazoval eksplozijo v Azotu, pravzaprav eksplozija v skladiščih tovarne kemičnih izdelkov v Donecku, posnet pa naj bi bil 19. septembra 2014.
The video about the explosion at the Azot plant in Severodonetsk, which is now being published by many channels, is actually an explosion of the warehouses of the Donetsk chemical products plant in 09/19/2014. pic.twitter.com/GEcfeGO1Dx
— Levi (@Levi_godman) June 11, 2022
Iz glavnega štaba ukrajinskih oboroženih sil so sporočili, da so ukrajinski branilci v soboto odbili ruski napad v enem delu Severodonecka, v drugem se boji nadaljujejo.
Ukrajinske sile so prav tako odbile ruski napad na tri majhna mesta severozahodno od mesta Slavjansk v Doneški regiji v vzhodnem delu Ukrajine. Boji pa se nadaljujejo v četrtem naselju na tem območju in vzhodno od mesta, so objavili na Facebooku.
Ruska tiskovna agencija RIA je objavila videoposnetek iz Donecka, kjer se iz mesta Avdiivka dviga velik oblak dima. Agencija Reuters verodostojnosti posnetka in navedb agencije RIA ni mogla potrditi.
V začetku maja so v ruskem obstreljevanju koksarne v Avdiivki ubili najmanj deset ljudi in jih 15 ranili, je povedal regionalni guverner. Koksarna je del ukrajinske jeklarne Metinvest BV, ki so jo letos marca zadele granate in poškodovale nekatere njene objekte. Tovarna je po ruski invaziji že prenehala z obratovanjem.
50