Če se želimo osvoboditi negativnega doživljanja in sprostiti blokade, moramo ustvariti prosto pot energiji v podzavesti in telesu. To pa ne gre tako zlahka, če se ne znamo povezati s podzavestjo (in nimamo stika s telesom) in smo za piko na i še večino česa „v glavi“. Pogosto je to tudi razlog, da se ne premaknemo nikamor.
»Molk (o bolečini) je le redko učinkovita strategija za njeno zdravljenje. Trpljenje se bo pozneje znova pojavilo in se izrazilo v strahovih in simptomih poznejše generacije.«
»Dokler ne odkrijemo sprožilnega dogodka v naši družinski zgodovini, bomo podoživljali strahove in občutke, ki ne pripadajo nam – nezavedne delce travme – in mislili bomo, da so naši.«
Pripoveduje Mark Wolynn, avtor knjige Podedovane družinske travme in istoimenske metode za osvobajanje od negativnih vplivov prednikov.
Nosimo vsi medgeneracijska travme?
Različni strokovnjaki s področja pravijo, da obstaja zelo velika verjetnost, da v sebi nosite travmatski odziv, zaradi travmatskega dogodka, ki ga je doživel nek vaš prednik in v katerem niste bili prisotni vi – prisotni pa so lahko bili vaši starši, stari starši in/ali drugi družinski člani oz. predniki.
Pri travmi je značilen intenziven stres, ki ga človek doživlja in ta ostane zapisan v telesu in podzavesti, če se ne predela. Takšen stres pusti v telesu in podzavesti posledice (najmanj čustvene stiske in bolečine), ki se zapišejo globoko v notranjost in tam ostanejo, dokler se ne predelajo in razrešita bolečina in stiska. Vse to rezultira v čustveno-vedenjskem doživljanju in avtomatskem odzivu, ki se prenaša naprej. Naslednje generacije odziv le prevzamejo in se prilagodijo – sploh se več nihče ne sprašuje, zakaj in od kje in ali je škodljivo ali ne, preprosto se po tem „scenariju“ le „živi“ in spletajo odnosi. Življenja potomcev pa postajajo vse bolj zapletena, odtujena, stiska je vse večja. Dokler se ne najde nekdo, ki začne zadeve razreševati in ozaveščati ter končno spreminjati. In, hvala bogu, tega je vedno več ...
Medgeneracijska travma je torej „energijska kepa“, v kateri je obtičala čustvena bolečina, stiska in ki posameznika še danes usmerja v avtomatiziran čustveno-vedenjski odziv.
Kdo nosi medgeneracijske travme?
Medgeneracijske travme verjetno nosimo vsi, bolj ali manj, odvisno od zgodovine družine in prednikov. Vojne, lakota, epidemije, družbene krize, zlorabe, skrivnosti, odvisnosti, nesrečne ljubezni, zakoreninjena prepričanja o moških, ženskah, rasah, državah, izločeni, zavrnjeni družinski člani, posledice odraščanja v disfunkcionalnih družinah (fizične, spolne, čustvene zlorabe), skrivnostni ljubimci, splavi … Vse to je v paketu medgeneracijskih ali podedovanih družinskih travm. Vprašajmo se, koliko tega je bilo v naši zgodovini?
A, kar je ključno, prenaša se tisto, kar je bilo nerazrešeno, neizrečeno, v skrivnost zavito in je takšno ostalo zaradi hude stiske in čustvene bolečine.
Iz te perspektive na nas vplivajo: starši, stari starši, sorojenci (vključno s pol – brati/sestrami in danimi v posvojitev), splavljeni in mrtvo-rojeni otroci, strici in tete, ter pradedki/babice s posebno težko usodo (vir Mark Wolynn).
Negativne in slabe izkušnje in/ali travme prednikov in iz otroštva lahko ustvarijo globoko zakoreninjena prepričanja o sebi in svetu. Gre za prepričanja, do katerih običajno ne moremo dostopati na zavestni ravni. Tako na hipnoterapijah pogosto pridemo do prepričanj (o sebi/svetu, odnosih), za katerega se klientu (na zavestni ravni) sanjalo ni da ga ima in je ključno vplivalo na njegove odnose – po prepoznavi se lahko začne sprememba ...
Običajno se aktivira cel odziv in odziv telesa, sprožijo se podobne misli, strahovi, čustva, občutki in zato se vrtimo v istih krogih (v katerih se je morda vrtela že naša mama, oče, dedek, babica ...) in se lahko tudi vedno znova počutimo ranjene podobno ranjene. Gre za naučen avtomatizem.
Kako prek medgeneracijske travme in do notranjega miru?
Strokovnjaki pravijo, da je trenutno najbolj poznan in raziskan prenos medgeneracijske travme preko DNK, bolj natančno prek sprememb DNK.
Na svojih seansah spoznavam, da se te intenzivno „oglašajo“ v različnih odzivih našega telesa. Kot hipnoterapevtka delam s podzavestjo in nezavednim, vendar sem s časom spoznala, da je treba v proces spremembe vključiti tudi telo, ki je od duhovne, mentalne in čustvene ravni (transpersonalna hipnoterapija), zadnja faza procesiranja in integriranja spremembe. Ker so blokade zaklenjene tudi v telesu (somatska hipnoterapija), je v njem treba ustvariti prosto pot energiji. To pa ne gre zlahka, če z njim nismo v stiku.
Morda to ne velja za vsakega, ampak praksa in osebne izkušnje mi kažejo prav to. Vendar pa je telo potrebno vključiti s podporo ustreznih tehnik. Odkrila sem, da so pri tem (v moji praksi) najbolj učinkovite somatske tehnike, saj je tudi z vidika somatskih pristopov travma torej zapisana v našem telesu in na celični ravni.
V tujini že lahko najdemo različne oblike somatskih terapij za razreševanje tegob in rast. Sama sicer izvajam hipnoterapijo, v katero vnašam elemente somatske prakse. Z njo raziskujemo podzavest preko telesa, ki izraža globoko boleče izkušnje (npr. travmo iz otroštva, od prednikov) in ponuja tehnike za celjenje. Gre za mehak, postopen proces spreminjanja. Začne se z bistvenimi osnovami – stik s telesom, šele nato se dvigujemo v duhovne ravni in gremo globlje v nezavedno.
Za koga?
Pristop lahko pomaga tudi pri: preseganju življenjskih tegob in izboljšanju kakovosti življenja in počutja ter v povezavi s tem pri razreševanju travm, pri težavah v odnosih, kronični žalosti, jezljivosti, anksioznosti, tesnobi, milejši depresiji, grajenju zaupanja, pri težavah z intimnostjo, šibki samozavesti in slabi samopodobi. Odlična je tudi pri sodobnih tegobah: izčrpanosti, kronični utrujenosti in za obvladovanje stresa ter sproščanje napetosti vezanih na stres.
Čas je, da predelamo stiske in sebi damo tisto, kar so si naši predniki močno želeli - in na koncu vedno pridemo do brezpogojne ljubezni, sprejemanja, razumevanja, sočutja, zaupanja, topline, miru ...
Kako?
Danes lahko v nas živi strah naše mame, babice, dedka, očeta, strica, in prav danes tukaj in zdaj imamo priložnost, kot še nikoli do sedaj, da ta strah prepoznamo in ga objamemo z ljubeznijo in tako osvobodimo sebe, svoje bližnje in prednike ...
Zapisala:
Mojca Koprivnikar
Certificirana hipnoterapevtka
Izvajam: Transpersonalno hipnoterapijo, hipnoterapijo z elementi somatske prakse
Možnost brezplačnih konzultacij
Vse informacije: www.mojcakoprivnikar.si
Pri pisanju sem si pomagala tudi z https://psychcentral.com/.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
