Umrl je slikar Klavdij Palčič

V 82. letu starosti je sinoči v krogu svojcev po daljši bolezni umrl tržaški slikar, grafik, kipar, scenograf in kostumograf Klavdij Palčič.

Klavdij Palčič pred sliko Corpo a corpo iz leta 1999 Foto: Andraž Gombač
Klavdij Palčič pred sliko Corpo a corpo iz leta 1999 Foto: Andraž Gombač

TRST > “Nočem, da gre življenje mimo mene, pa niti mimo mojega slikarstva. Veliko slikarjev se ukvarja samó s seboj, njihova likovna govorica je avtoreferenčna, samodopadljiva, sam pa nočem ostati v ozkem krogu, ampak svoje stvaritve zaznamovati z rečmi, ki zadevajo tudi druge - ne druge posameznike, ampak skupnost kot tako,” je Klavdij Palčičv intervjuju za naš časopis dejal pred desetletjem, ob svojem 70. rojstnem dnevu.

Potrebujemo pogled v oči, stisk roke

Rodil se je 5. avgusta 1940 v Trstu in tam maturiral na znanstvenem liceju. Na njegovo delo je zgodaj močno vplival Avgust Černigoj, ki ga je na realki poučeval likovno vzgojo in s prigovarjanjem, naj bodo učenci čim drznejši, bodočemu kolegu pokazal, da “gre slikarstvo lahko dlje, da se ni treba držati postavljenih meja”, se je Palčič v pogovoru za naš članek spominjal januarja letos, ob izjemno uspešni razstavi, s katero so slikarjevih 80 let praznovali v Kulturnem domu Gorica. Tedaj smo ga pobarali tudi, kako bo na človeka po njegovem mnenju vplivala koronadoba.

Klavdij Palčič (1940-2021) (foto: Andraž Gombač)

“Razmišljujoči bodo najbrž spoznali, da se velja ukvarjati s tistim, kar je v življenju res pomembno,” je dejal. “Covid nam je tudi potrdil, da je človek socialno bitje, potrebuje drugega: pogled v oči, stisk roke, pozdrav, izmenjavo besed in misli. Družabnemu življenju v resničnem svetu se ne moremo odreči. To naj bo ena od lekcij koronadobe.”

Učitelj, politik, ilustrator ...

Sprva je nameraval študirati politične vede, a se je odločil za likovno ustvarjanje ter se vpisal na umetnostni licej v Benetkah in leta 1964 diplomiral. Zatem je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem in v Gorici ter bil član tržaške skupine Raccordosei - Arte Viva. V sedemdesetih je ustanovil in več let vodil grafični atelje pri Založbi tržaškega tiska, bil je tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ).

Duhovito je ilustriral tudi Levstikovega Martina Krpana in si dal duška pri upodobitvi krvoločnega Brdavsa.

Uveljavil se je kot pomemben slikar, zanj so še posebej značilni sobivanje abstrakcije in figuralike, bližanje kiparstvu in vključevanje tretje dimenzije v sliko, čutna barvitost ter premišljanje o konfliktu med človekovo naravo in proizvodi njegovega znanja. Predstavil se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako po Italiji in nekdanji Jugoslaviji kakor drugod po Evropi, prejel je vrsto nagrad in priznanj, leta 1984 tudi nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo. Ukvarjal se je še s kiparstvom, grafiko, kostumografijo in ilustracijo proznih in pesniških knjig; veliko je sodeloval zlasti s tržaškima rojakoma Miroslavom Košuto in Markom Kravosom.

V Trstu ravnokar na ogled razstava

Kot scenograf in kostumograf je sodeloval s Slovenskim stalnim gledališčem Trst, Cankarjevim domom, Mestnim gledališčem ljubljanskim in SNG Drama Ljubljana, z Verdijevim gledališčem v Trstu, beneškim teatrom La Fenice, dunajskim Theater an der Wien ...

Pred dnevi so v preddverju tržaškega Kulturnega doma odprli razstavo Palčič 80 z izborom njegovih umetnin, s katero se Slovensko stalno gledališče in Slovenska kulturno-gospodarska zveza poklanjata njegovi 80-letnici. Jubilejna razstava, ki jo je zamaknila pandemija, je na ogled do decembra.  


Najbolj brano