Kot je pojasnil predsednik gorenjskega območnega združenja upravljavcev lovišč Andrej Avsenek, se razmere v loviščih spreminjajo. Spremembe so zelo kompleksne in so posledica mnogih dejavnikov, tudi podnebnih sprememb. Na Gorenjskem se je tako v zadnjih letih močno razširil šakal. Prvi je bil v regiji opažen in povožen leta 2017, zadnja leta pa ga zaradi številčnosti že odstreljujejo, lani so na Gorenjskem iz narave odvzeli 118 šakalov.
Šakal je zavzel vsa nižinska lovišča, prisoten je tudi v sredogorskih. "Gre za neavtohtono vrsto, ki jo skušamo regulirati, saj povzroča tudi škodo v kmetijstvu, napada jagnjeta in odrasle živali," je navedel Avsenek in dodal, da so priljubljena hrana šakalov tudi zajci in mladiči srnjadi, kar se že pozna na stanju srnjadi, vpliva pa tudi na drugo divjad.
Statistika odvzema srnjadi, ki že 30 let znaša približno 4000 na leto, sicer še vedno kaže stabilno stanje te najštevilčnejše divjadi na Gorenjskem, vendar pa se stanje srnjadi v loviščih slabša. To je tudi posledica večjega pritiska obiskovalcev in prometa, kar slabša pogoje tako za srnjad kot za izvajanje lova. Srnjad postaja vse bolj bolj nočna žival, lovci pa je ponoči ne smejo loviti, zato je realizacija odstrela postala težavna.
Se je pa na Gorenjskem v zadnjih 30 letih številčno in prostorsko zelo okrepila jelenjad. Iz nekdanjih centrov naselitve Jelendola, Jelovice in Kranjska Gore je preplavila celotna gorenjska sredogorska in visokogorska lovišča. Statistika kaže, da se je odstrel s 300 živali na leto v treh desetletjih povečal na kar 1200, kar predstavlja štirikratno rast.
Še večjo, desetkratno rast, pa beležijo pri divjih prašičih, ki veljajo za izredno prilagodljivo vrsto. Preplavila je celotna sredogorska lovišča, prehaja pa tudi v gorska in nižinska. Odstrel se je s 63 živali v letu 1996 povzpel na 678 živali v letu 2023. Kot je opozoril Avsenek, divji prašiči povzročajo veliko škodo v kmetijstvu, sploh na škofjeloškem območju.
Ena na izmed redkih stabilnih vrst divjadi v gorenjskih loviščih je gams. Odvzem se vsako leto giblje med 650 in 800 živalmi. Kljub stabilnosti populacije, pa se zaradi vse večje obiskanosti gora gams pred ljudmi umika na območja, ki zanj niso primerna, in sicer z odprtih visokogorskih površin v gozdove. Tam so pogoji za gamse slabši in lovci se bojijo, da se znova razmahnile garje, ki so v preteklosti že zdesetkale populacije gamsov.
Bo pa v naslednjih desetletjih na Gorenjskem izzvenela prisotnost muflona. Ta neavtohtona vrsta je bila na Gorenjsko naseljena po posameznih kolonijah. Odvzem že vseh 30 let pada, od 250 leta 2005 do 102 v lanskem letu. Tam, kjer se pojavi volk, muflona ni več. Povečanje števila volkov na Gorenjskem v zadnjih letih pa že močno vpliva tudi na populacije jelenjadi in srnjadi.
"Vsi omenjeni dejavniki, ki imajo večinoma negativne vplive na stanje naravnega okolja v naših loviščih in seveda tudi na divjad, nas skrbijo, po drugi strani pa zavezujejo, da se bomo morali kot skrbniki lovišč bolj odločno postaviti v bran divjadi in naravnemu okolju nasploh," je ocenil Avsenek.
Starešina Lovske družine Jezersko in podpredsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Mitja Čepin je opozoril, da bi država morala slediti dejanskemu stanju, tako pa je z zakoni in pravilniki desetletja v zaostanku. To se odraža v togih pravilih, predvsem kar se tiče nočnega lova. Ta je dovoljen pri lovu na divje prašiče in Čepin ne vidi razloga, da ne bi bilo tako tudi pri ostali divjadi. "Potem bi precej lažje izpolnili delo, ki nam ga nalagata zakon in država," je izpostavil.
Avsenek je prepričan, da bo država morala sprejeti nekatere ukrepe. "Pritiski so na to, da se odvzem iz narave povečuje, vendar lovci nimamo orodja, s katerim bi učinkovito odgovorili na spremembe," je dejal Avsenek in opozoril, da se pravila glede nočnega lova ali lovnih dob prepočasi prilagajajo novim razmeram.
Na to problematiko so opozorili tudi ob lovski razstavi, ki je bila v Naklem na ogled konec januarja. To je bila prva tovrstna razstava, ki so jo pripravili po več kot 25 letih. Na ogled je bila le dva dni in je privabila 500 obiskovalcev, predvsem lovcev z družinami. Naslednje leto nameravajo razstavo ponoviti in nanjo pritegniti širšo javnost, ki bi tako imela priložnost spoznati, kako sistem lovstva v Sloveniji deluje, saj je v javnosti, kot je opozoril Čepin, veliko dezinformacij.