Razstava, s katero P.A.R.A.S.I.T.E zaznamuje 30 let svojega delovanja, bo predstavila tudi istoimensko, jubilejno publikacijo muzeja sodobne umetnosti.

Pogačar, ki s svojim delom razkriva skrite oziroma zanemarjene pojave, družbene skupine, prakse in odnose, je znan po številnih umetniških projektih, ki so bili opaženi tudi v tujini, zlasti dolgoletna zgodba o virtualnem muzeju sodobne umetnosti P.A.R.A.S.I.T.E. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art
Pogačar, ki s svojim delom razkriva skrite oziroma zanemarjene pojave, družbene skupine, prakse in odnose, je znan po številnih umetniških projektih, ki so bili opaženi tudi v tujini, zlasti dolgoletna zgodba o virtualnem muzeju sodobne umetnosti P.A.R.A.S.I.T.E. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art

Izjave P.A.R.A.S.I.T.E., muzeja sodobne umetnosti, so bile izvorno postavljene v osrednjo kulturno os Madrida, da bi prevpraševale strategije moči, ki jih izvajajo lokalni umetniški in kulturni centri. Projekt je bil zasnovan v okviru [M]UMoCA, Projects in Public Space in je sestavljen iz natisnjenih gesel, ki so bila skovana med letoma 1995 in 2009.

V muzeju P.A.R.A.S.I.T.E., ki ga je ustanovil leta 1993, se Pogačar osredinja na nedoločenosti in transformacije v družbenih sistemih. Zanimajo ga področja paralelne ekonomije, neo-enokolonializma, samoorganiziranja urbanih manjšin, arhitekture naredi-sam, transformacije javnega prostora in podobno. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art
V muzeju P.A.R.A.S.I.T.E., ki ga je ustanovil leta 1993, se Pogačar osredinja na nedoločenosti in transformacije v družbenih sistemih. Zanimajo ga področja paralelne ekonomije, neo-enokolonializma, samoorganiziranja urbanih manjšin, arhitekture naredi-sam, transformacije javnega prostora in podobno. Foto: Gallery MC/Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. Museum of Contemporary Art

Civilisti postanejo umetniki performansa
Javno akcijo so spremljala natančna navodila, kako naj dogodek poteka. Izveden je bil štirikrat konec junija in v začetku julija 2021. To je prvi primer Pogačarjevega delegiranega performansa, kjer so različni posamezniki, ki niso umetniki, postavljeni v vlogo izvajalcev, so pojasnili v muzeju sodobne umetnosti.

Kaj je novi parazitizem?
Tega je, kot so spomnili, Pogačar ustanovil leta 1990 in ga oktobra 1993 z izdajo javnega manifesta preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti. Manifest je oblikoval intervencionistično akcijsko strategijo, ki jo je poimenoval novi parazitizem s sklicevanjem na različne avtorje, kot so Kazimir Tarman, Stephen Jay Gould in Michel Serres. P.A.R.A.S.I.T.E., muzej sodobne umetnosti, je bil tako eden prvih virtualnih muzejev na področju sodobne vizualne umetnosti, brez fizičnega prostora ali zaposlenih.

Ob 30-letnici delovanja muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. je izšla istoimenska publikacija, ki jo je uredil Pogačar. Vključuje celovito vizualno dokumentacijo najpomembnejših akcij in posegov ter teoretični besedili Suzane Milevske in Igorja Zabela o presečišču med izobraževalnim, institucionalnim in umetniškim vidikom Pogačarjevega dela. Omenjeno publikacijo bodo predstavili tudi ob razstavi v New Yorku, ki jo bo pospremil še pogovor med Tadejem Pogačarjem in kustosinjo razstave Suzano Milevsko.

Tadej Pogačar (1960) je mednarodno priznan umetnik. Končal je študij etnologije, umetnostne zgodovine in slikarstva. Njegovo delo je izšlo iz praks kontrakulture in situacionizma, pozneje novega institucionalizma. Prve intervencije v muzeje kažejo specifično naravo umetnikovega eksperimentiranja s prostorom in postavitvijo. Je prejemnik več nagrad, štipendij in rezidenc. Njegovi projekti so bili predstavljeni na številnih razstavah v Evropi, Aziji, ZDA in Južni Ameriki. Ena od njegovih najvidnejših javnih projektov sta Kralji ulice in CODE:RED, ki je doživel tudi mednarodni uspeh.