Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Raziskave kažejo pojav upada delovne zavzetosti zaposlenih. Rezultati Gallupovega inštituta so pokazali, da se trend sicer obrača.

Trend se res obrača, pa vendar – 59 odstotkov anketiranih zaposlenih za svoje delo ni zavzetih. Psihološko niso navezani na svoje delo in delovne odnose, v svoje delo pa vlagajo zgolj čas, ne pa tudi navdušenja. Pojav stroka imenuje tiho odhajanje.

Profesorica Eva Boštjančič: "Morda primer iz neke slovenske organizacije – govorila sem z gospodom, ki je star 53 let in mi je dejal, da skuša biti neviden, saj manj kot ga poznajo, manj se obračajo nanj."

V delovnem okolju je zavzetih dobrih 10 odstotkov zaposlenih

V povprečju je v delovnem okolju zavzetih zaposlenih dobrih 10 odstotkov. To so tisti, ki dajejo ideje in si sami poiščejo delo, na drugem koncu je okoli 10 odstotkov aktivno nezavzetih. To gre za zaposlene, ki nergajo in včasih celo škodujejo delodajalcu. Ta mora največ pozornosti nameniti preostali večini, ki jo predstavljajo pasivno zaposleni. V delovnem okolju je pomembna psihološka varnost.

"Pomeni, da zaupamo drug drugemu, da si upamo kaj vprašati, da si upamo priznati napako," dodaja Boštjančič.

"S sedenjem v kotu ne dobimo priložnosti za nadaljnji razvoj"

Zaposleni se morajo zavedati, kaj jim delo prinaša: finančno neodvisnost, pozitivnejše samopodobo, možnost osebnega razvoja.

"Če sedim v kotu in sem nevidna, ne dobim priložnosti za nadaljnji razvoj, ljudje se me začnejo morda izogibati, postanem črna ovca in to so stvari, ki niso prijetne za posameznika. Zato je treba biti dejaven, iti do vodje, povedati svoje potrebe. Če je res tako grozno in neznosno, naredimo piko na koncu stavka, dajmo odpoved in pojdimo drugam, kjer se bomo lahko dokazali."

Pretekle študije kažejo, da višja delovna zavzetost opazno zmanjša bolniške odsotnosti, višji sta delovna sposobnost in uspešnost zaposlenih.