»Po občutku lahko rečem, da se finančna pismenost kmetov počasi izboljšuje. To še posebej velja za izobražene mlade prevzemnike kmetij,« opaža Črtomir Rozman, agrarni ekonomist s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Na fakulteti usmerjajo študente, da za diplomsko nalogo naredijo investicijski ali poslovni načrt za domačo kmetijo ter tako ugotovijo, kakšne rezultate morajo s pridelavo in predelavo doseči, da bo kmetija uspešna. »Zanima nas, po kolikšni ceni morajo pri pričakovanih stroških prodajati svoje pridelke, kolikšno prodajo morajo doseči, kakšne bodo njihove tržne poti, na katero skupino kupcev se bodo usmerili …,« pojasnjuje Rozman.
Kako lahko kmet oceni, ali kmetuje donosno in pridelkov ne prodaja prepoceni? »To izvemo s kalkulacijami. V podjetništvu in tudi v kmetijstvu poznamo dve vrsti kalkulacij. Prve so kalkulacije pokritja oziroma variabilnih stroškov, druge pa so kalkulacije skupnih stroškov, ki so metodološko bolj zahtevne in nam omogočajo oceno dohodka kmetije,« dodaja sogovornik.
S kalkulacijami pokritja do ocene dohodka kmetije
Pokritje izračunamo kot razliko med vrednostjo proizvodnje in variabilnimi stroški. Prednost kalkulacij pokritja oziroma variabilnih stroškov je, da se ne ukvarjajo veliko z alokacijo posrednih fiksnih stroškov – denimo stroškov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmeta –, ki jih ni mogoče pripisati kmetijski proizvodnji, temveč fiksne stroške obravnavajo kot celoto. Ko fiksne stroške odštejemo od skupnega pokritja, dobimo oceno dohodka kmetije. Če oceno dohodka kmetije delimo s porabljenimi urami dela, izračunamo ekvivalent zaslužka na uro vloženega dela,« razlaga Rozman.
Dobro orodje za poslovno odločanje na kmetiji se mu zdi podatkovna platforma Farm manager, ki jo razvija javna služba kmetijskega svetovanja na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS. Osnova Farm managerja je Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah, ki ga uporabljajo in izpopolnjujejo kmetijski svetovalci. Te kalkulacije je možno povezati z drugimi viri podatkov, ravno tako Farm manager omogoča izdelavo kalkulacij od začetka za katerokoli proizvodnjo.
»S Farm managerjem, ki omogoča podrobno načrtovanje in poslovno modeliranje vseh rastlinskih in živinorejskih vrst kmetijske proizvodnje, je javna služba kmetijskega svetovanja naredila velik korak naprej. S tem orodjem si bodo kmetije lahko preprosto sestavile svoje kalkulacije pokritja, prek teh kalkulacij pa bodo prišle tudi do ocene dohodka svoje kmetije,« meni Rozman. Hkrati opozarja, da s kalkulacijami pokritja ni mogoče oceniti ekonomske uspešnosti posamezne kmetijske proizvodnje.
S kalkulacijo skupnih stroškov do izračuna lastne cene
Pri kalkulacijah skupnih stroškov pa upoštevamo vse variabilne stroške in neposredne fiksne stroške ter pripadajoči delež posrednih fiksnih stroškov, na primer del stroškov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter splošnih stroškov. »Ta tip fiksnih stroškov obstaja na kmetiji ne glede na tip kmetijske dejavnosti, zato jih z uporabo nekih ključev razdelimo med vse vrste pridelave in predelave,« pojasnjuje Rozman. S kalkulacijami skupnih stroškov lahko ocenimo lastno ceno. Lastno ceno izračunamo tako, da skupne stroške, torej vsoto variabilnih in fiksnih stroškov, delimo s količino posameznega kmetijskega proizvoda.
Pregled nad poslovanjem kmetije
Za kmetije ni nujno, da vodijo knjigovodstvo, je pa nujno, da imajo dober pregled nad poslovanjem. »Kmetom priporočam, da vodijo evidenco o porabi inputov ter evidenco o prilivih in odlivih denarja. Ti podatki so osnova za analizo stroškov in načrtovanje nove pridelovalne sezone,« svetuje.
Zelo koristna je tudi ocena denarnega toka, ki kmetu pove, kdaj bo imel večino odlivov in bi potreboval dodatno financiranje nakupa kmetijskega repromateriala ali tekočih stroškov. »Ni tako pomembno, ali kmet do teh podatkov pride s knjigovodskimi programi ali bolj preprostimi tabelami v elektronski obliki. Najpomembnejše je, da kmet te podatke pozna,« poudarja Črtomir Rozman.
Koristna orodja za upravljanje kmetije
Med orodji, s katerimi si lahko kmetje pomagajo pri strateškem upravljanju kmetije, najprej omenja kalkulacije skupnih stroškov, s katerimi ocenjujemo ekonomičnost vseh vrst osnovne kmetijske proizvodnje. »Kalkulacije skupnih stroškov lahko enostavno nadgradimo z vrednotenjem naložbe ali oceno donosnosti naložbe. Iz kalkulacij kmetijskih proizvodov, do katerih bo kmetija prišla s predvideno naložbo, lahko ocenimo denarne tokove, predpostavimo prodajne cene kmetijskih proizvodov in skupno vrednost prodaje. S temi podatki lahko ocenimo donosnost naložbe, ki nam pove, kakšne koristi ali slabosti nam prinaša predvidena naložba,« dodaja.
- Osnovna metoda za ocenjevanje donosnosti naložbe je neto sedanja vrednost, pri kateri ocenjujemo razmerje med sedanjo vrednostjo prihodnjih koristi – prilivov in sedanjo vrednostjo izdatkov – odlivov. Ko je neto sedanja vrednost večja od nič, je naložba finančno upravičena.
- Druga metoda za ocenjevanje donosnosti naložbe pa je interna stopnja donosa, ki ji lahko rečemo tudi točka preloma naložbe, saj nam pove maksimalno obrestno mero, ki jo naša naložba še prenese, če bi jo v celoti financirali s posojilom.
- »Ko poznamo neto sedanjo vrednost in interno stopnjo donosa naložbe, lahko v poslovnem načrtu določimo, pri kolikšnem obsegu proizvodnje pridelka, pri kakšni ceni pridelkov in pri kakšni obrestni meri za posojilo, s katerim financiramo naložbo, je naša naložba finančno upravičena.«
