Na drugo mesto, s 16 odstotki glasov, ste bralci umestili rešitev s področja samooskrbe z živili. Z rezultati smo seznanili tudi kandidate političnih strank, ki se na aktualnih volitvah potegujejo za stolček v parlamentu. Objavljamo njihove odgovore.
Socialni demokrati
“Socialni demokrati smo pripravili akcijski načrt za reševanje krize, ki odgovarja tudi na vprašanje samooskrbe s hrano. Slovenija žal ni samooskrbna, ima pa možnosti za večjo samooskrbo. Naše rešitve so:
Urgentni pristop k maksimalni aktivaciji kmetijskih zemljišč.
Nadzor cen v celotni prehranski verigi. V kriznih razmerah je vedno nevarnost, da bodo tisti, ki niso odvisni od cene prehranske surovine, s svojimi maržami bolj povečali ceno izdelka, kot je sama rast cen surovin.
Natančno spremljanje strateških surovin, ki jih potrebujejo kmetje: to so energenti, umetna gnojila in semena. V primeru hude rasti cen je nujno subvencioniranje cen strateških surovin, saj bodo imeli kmetje le tako možnost, da bodo lahko kmetovali.
Prednostni odkup hrane, pridelane v Sloveniji: vsa hrana, ki se pridela v Sloveniji, mora biti prednostno odkupljena v Sloveniji (ne glede na velika povpraševanja iz tujine).
Omejitev izvoza hrane in ciljno spodbujanje pridelave strateško pomembnih kmetijskih kultur v obdobju pred setvami (zdaj),” odgovarjajo v stranki Socialni demokrati.
Nova Slovenija
“Nadaljevali bomo s prestrukturiranjem slovenskega kmetijstva. Sredstva bomo namenili za prilagoditve na podnebne spremembe (namakanje, mreže proti toči, gradnja rastlinjakov …), izboljšanje reje živali in digitalizacijo kmetijstva. Razširili bomo nabor dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in izdelali poenotene smernice ter tehnične zahteve za predelavo in proizvodnjo hrane. Za lastnike kmetij, ki imajo zelo težke obdelovalne pogoje in so oddaljeni od mestnih središč, bomo predlagali višje podpore. Pri javnih naročilih bomo predlagali poenostavitev postopka nabave sezonske, lokalno in ekološko pridelane hrane,” pojasnjujejo v stranki Nova Slovenija.
Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo
“V program smo zapisali ekološko odgovorno samooskrbo, inteligentno kmetijstvo in prehrambeno oskrbo. Takoj bomo ukinili Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kajti tveganje korupcije je tam več kot zaskrbljujoče in vsa leta zavira normalen razvoj kmetijstva in večanje obdelave kmetijskih površin. Vsa razpoložljiva neobdelana kmetijska zemljišča v lasti države ali občin je treba urediti in dati v obdelavo kmetom. Kar zadeva neobdelane zasebnih kmetijskih površin je potrebno lastnike najprej opozoriti in nato, če opozorilo ne zaleže, jih ustrezno obdavčiti.
Samooskrba s hrano je najbolj ustrezen način, nato pa dolgoročni dogovori z velikimi izvozniki teh artiklov oziroma soinvestitorstvo, še posebej s področja naše bivše države, ali pa celo nakupu oziroma dolgoročnem najemu kmetijskih površin, in vzpostavitev ciljne proizvodnje določenih živil preko podjetij v državni lasti,” odgovarjajo v Listi Borisa Popoviča.
Naša prihodnost in Dobra država
V stranki Naša prihodnost odgovarjajo: “Ko ima človek topel dom in poln želodec se lahko razcveti kot celostno, ustvarjalno bitje. Zato je potrebno poskrbeti za samooskrbo s kakovostno hrano in energijo. Slovenija ima dovolj kapacitet, da že v srednjeročnem obdobju (so 2030) doseže 80% samooskrbo s hrano. Naša zemlja je še vedno zdrava, zato s svojimi semeni in z odgovornim obnašanjem lahko nahranimo mnogo več kot le Slovenijo.
Zato povezani v #ListaNasaPrihodnostinDobraDrzava predlagamo naslednje ključne spremembe:
• ustanovitev nacionalne semenske banke v povezavi z lokalnimi semenskimi bankami
• zadružništvo kot način življenja (hrana, energija, stanovanja, mediji)
• 80% samooskrba s hrano do 2030; regenerativno gospodarjenje; finančne vzpodbude za lokalno samooskrbo
• programi osveščanja “od njive do žlice”, šolski vrtovi, vertikalni vrtovi, zelena streha; 80% hrane v javnih zavodih (šole, bolnice, domovi za starejše) iz lokalne pridelave, »slovenski zajtrk vsak dan«
• krožno gospodarstvo – dostop do e-virov krožnega gospodarstva, postavitev modela »brez odpadkov« za Slovenijo »plača, kdor smeti«.”
Resni.ca
V stranki Resni.ca pa pojasnjujejo: “Samooskrba s hrano je za našo državo ključnega pomena in to ne sme ostati samo kot misel na papirju. Za dosego tega cilja je potrebno izpeljati konkretne korake v to smer. Poseben poudarek bomo dali na lokalni dobavi živil za vzgojno varstvene zavode, bolnišnice in domove za ostarele (sedaj je glavni pogoj cena, tako da se tudi ekološke izdelke uvaža iz tujine).
Lokalno pridelana hrana je bolj zdrava, sezonska, hkrati reden in načrtovan odkup ponuja možnost obstanka lokalnim kmetijam. V zadnjih letih je pomembna dodana vrednost v kmetijstvu tudi turizem, ne samo nočitveni, ampak tudi gastronomski. Slovenske kmetije ponujajo čudovite izdelke visoke kakovosti, kar tuji gostje še posebej cenijo in se vedno znova vračajo nazaj.
Ne glede na vse lepo zveneče programe, je to, da mladi prevzemajo kmetije, ključnega pomena. Mladim kmetom moramo omogočiti dobre pogoje za delo in dostojno plačilo. Mladim moramo omogočiti možnost soustvarjanja kmetijske politike, kajti oni so tisti, ki lahko iz prakse prenesejo rešitve in pokažejo na težave. Z vključitvijo v aktivno oblikovanje strategij na EU in nacionalnem nivoju bomo poskrbeli za vključenost ter vplivanje na oblikovanje naše kulturne krajine.
Kot pomemben del prehranske samooskrbe vidimo tudi spodbujanje vrtičkarstva. Slovencem vrtovi predstavljajo tradicijo, vir hrane, zdravja, povečevanja stopnje samooskrbe in nenazadnje gibanja. Vsako naselje bi moralo imeti določene površine za vrtove, a se hkrati pri načrtovanju naselij ne sme dopuščati takšnih pozidav parcel, ki ne puščajo prostora za vrtove.
Poleg klasičnega vrtičkanja na površinah za vrtove stremimo tudi k čim večji uvedbi balkonskega vrtičkanja. Balkonsko vrtičkarstvo je vedno bolj aktualno tudi z okoljevarstvenega vidika zaradi dodatnih ozelenitev in s tem pozitivnega vpliva na ozračje.
Spodbujanje vrtičkarstva bi moralo biti tudi na podeželju, kjer bi kmetje trenutno neobdelana in gozdno neporaščeno zemljo in njive dajali v najem vrtičkarjem. S tem bi tudi kmet imel določen finančni dohodek in korist.
Ključnega pomena so izobraževalne vsebine za vrtičkarje in koristi, ki jih prinese vrtičkarstvo. Izobraževalne vsebine bi se morale izvajati že od zgodnjih let v obdobju vrtcev in šole, saj samo na tak način lahko ostane v zavesti ljudem spoštovanje do pridelane hrane, želja po samooskrbi, pomen zdrave in uravnotežene hrane ter nenazadnje povezanost z naravo.
S stališča kmetijskega in vrtičkarskega vidika je pomembna ohranitev in razvoj semenske banke avtohtonih rastlin in vzpostavitev semenske knjižnice.“
Naša dežela
V stranki Naša dežela pojasnjujejo: “Vprašanje samooskrbe na področju prehrane je temeljno vprašanje današnjega časa. Vojna v Ukrajini je opomin, da moramo imeti jasen načrt, kako bomo v prihodnje zagotavljali zadosti varne hrane. Slovenija nima dovolj kakovostnih kmetijskih zemljišč, da bi lahko bila popolnoma samooskrbna. Zato je toliko bolj pomembno, da opolnomočimo slovenskega kmeta, sadjarja, ribiča, vinogradnika in mu zagotovimo pogoje, da bo lahko prideloval in predeloval doma ustvarjeno hrano.
Zato se v našem programu (https://nasadezela.si/program2022/) osredotočamo na razvoj podeželja in na večji poudarek slovenskemu kmetijstvu in kmetu.
Predlagamo slednje ukrepe:
- Oblikovanje ciljno usmerjenega instrumenta za spodbujanje mladih, da se odločijo za opravljanje kmetijske dejavnosti:
- Uvedba dodatnih finančnih spodbud za kmetovalce, mlajše od 35 let;
- Finančne spodbude za mlade kmetovalce v obliki podpore naložbam v dejavnosti trženja, diverzifikacijo kmetijske in nekmetijske dejavnosti.
- Kmečkim ženskam je potrebno zagotoviti enako ali večjo socialno varnost, kot jo imajo prejemniki socialne pomoči ali upokojenci s starostno pokojnino.
- Vsi projekti EIP-AGRI uporabljajo interaktivno inovacijo ali pristop “več akterjev”, pri katerem znanstveniki, producenti, svetovalci in drugi akterji sodelujejo pri razvoju inovativnih rešitev za praktične potrebe. Z analizo potreb iz prakse se lotevajo različne operativne skupine in fokusne skupine, da bi identificirali skupne izzive. Obravnavanje teh izzivov na ravni EU pomaga zmanjšati stroške in podvajanje, povečati navzkrižno gnojenje in ustvariti učinke prelivanja.
- Vzpostaviti učinkoviti sistem masnih bilanc za slovenske pridelke in živila
- IK sheme je potrebno vključiti tudi dodatek na odkupno ceno – v % glede na standardno kvaliteto
- Vzpodbujali investicije v dolgoročna partnerstva.
- Sektorska podpora usmerjena v deficitarna področja v kmetijstvu: rastlinska pridelava, prašičjereja, trajni nasadi.
- Število zveri in divjadi na prostor je preštevilno. Potrebno je prilagoditi (zrahljati) trenutno visok status zaščite zveri in divjadi.
- Potrebno je okrepiti javne lovske službe in usklajeno upravljanje divjadi in velikih zveri z njenim okoljem.
- Škode zaradi divjadi in zveri bo izplačevala ARSKTRP v 90 dneh po škodnem dogodku. Podeželje se prazni in želimo si več sodelovanja. Škode zaradi divjadi in zveri pa na podeželje prinašajo konflikte, saj se morata 2 soseda (kmet in lovec) dogovoriti za povračilo škode. V primeru pravičnega in hitrega izplačevanja odškodnin za škode s strani divjadi in zveri, bi bil tudi odpor kmetov do divjaki in zveri manjši. Saj se sedaj dogaja, da nekateri več let ne dobijo odškodnine.
- Otrokom v predšolskem obdobju je potrebno omogočiti neposredni stik z naravo in kmetijo ter živalmi in delom na kmetiji. Tematski dnevi lahko prikažejo kaj je kmetijstvo in njegova vloga…
- Dijakom omogočiti vpogled v prakso, tako domačo kot tujo.
- V predmetnik, dodati več ur prakse, osnove kmetijske politike in zakonodaje.
- Dijake/študente (potencialne prevzemnike, nove kmete) podučit o prijavah za razpise, izpolnjevanje številnih obrazcev in administracije, ki sledi.
- EU plačila na ha morajo prejemati dejanski obdelovalci zemlje in ne neaktivni lastniki.
- Promocija in nadgrajevanje slovenskega pristopa pri upravljanju z gozdnimi ekosistemi »Slovenska gozdarska šola«.
- E- gozdarstvo, ki vsebuje prenovo in modernizacijo javne gozdarske službe.
- Zagotavljanje finančnih mehanizmov za vlaganja v gozdove.
- Krepitev zelenega krožnega gospodarstva.
- Krepitev javne lovske službe
- Uvedba sistemske podpore čebelarjem kot nadomestila za odpraševalni servis čebel.
- Zakonska ureditev, da se na javne površine sadi samo avtohtone slovenske rastline, od tega minimalno 70% medovitih.
- Nacionalna promocijska kompanija shem kakovosti in ekološke sheme. “
Lista Marjana Šarca
“Zaradi povečanja proizvodnje hrane ter zagotavljanja samooskrbe in trajnostnega kmetijstva je treba največ pozornosti nameniti zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč, spodbujanju prehoda na sonaravno in ekološko pridelavo hrane, usmerjenosti k tehnološkemu napredku kmetijstva, infrastrukturi, prenovi generacij in razvoju zelenega turizma na kmetijah, ohranjanju avtohtonih sort sadja in vrtnin, čebelarstvu ter etičnemu ravnanju z živalmi. Za dosego samooskrbe, ohranitve podeželja in varovanje naravnih virov z dvigom deleža ekološko pridelane hrane je ključna prenova t. i. politike »od vil do vilic«. To bomo dosegli s skrajševanjem dobavnih poti, sledljivostjo celotne verige od pridelave do končnega uporabnika in z zagotavljanjem kakovostne pridelave in predelave hrane. Visoka stopnja samooskrbe se mora odražati tudi v oskrbi javnih zavodov in v turistični kulinarični ponudbi. V skladu s tem zagovarjamo dvig uporabe lokalnih živil v javnih zavodih na najmanj 40 odstotkov ter povečanje deleža živil iz sheme višje kakovosti. Poseben vidik ukvarjanja s slovenskim kmetijstvom predstavlja spodbujanje prenove kmetijskega zadružništva v Sloveniji, ki mora okrepiti položaj in vlogo slovenskega kmeta v agroživilski verigi, še zlasti na lokalni ravni, ter skrajšati pot od kmeta do potrošnika. Vse to bo prispevalo tudi k temu, da se zmanjša razlika med odkupno in prodajno ceno, vsako leto pa je treba vnaprej določiti tudi letno minimalno odkupno ceno.
S finančnimi spodbudami, subvencijami, ozaveščanjem in konkretnimi projekti, ki bodo usmerjeni v samooskrbo in ekološko kmetijstvo, bomo počasi, a zanesljivo povečevali delež samooskrbe in ekološkega kmetovanja. Hkrati s tem bomo spodbujali javne ustanove, da postanejo neposredni porabnik tako pridelanih kmetijskih izdelkov. Temu bomo namenili dodatna finančna sredstva, kolikšna, pa bomo ocenili potem, ko naredimo temeljito analizo predvidenih sredstev in zmožnosti njihove porabe v praksi, ” sporočajo v Listi Marjana Šarca.
Vesna
“Najprej je potrebno zagotoviti zmanjševanje izgub pri pridelavi in predelavi hrane ter količin zavržene hrane v gospodinjstvih in javnem sektorju (vrtci, šole, bolnišnice itd.). Leta 2020 smo v Sloveniji zavrgli 143.570 ton hrane. S spodbudami za ekološko in biodinamično kmetovanje se zagotovi kakovostna hrana, a je tak način pridelave nujno odločneje spodbujati. V Avstriji, kjer to načrtno počnejo, se ekološko kmetuje na 26 % zemljišč, v Sloveniji le na 11 %. Kmetijstvo je treba prilagoditi podnebnim spremembam in vzporedno s tem dviginiti prihodke in perspektivnost poklica kmeta. Na ravninskem delu bomo spodbujali pridelavo rastlin za hrano in ne za krmo živali, živinorejo in drobnico pa postopno preselili na hribovita območja – ob vzporednem osveščanju in ukrepih za zmanjšanje porabe mesa,” odgovarjajo v Vesni.
Stranka Alenke Bratušek
“Prehrano, lastno samooskrbo, lokalno pridelavo in razvoj podeželja mora Slovenija na lestvici prioritet postaviti višje. Urejenost podeželja, čistost vodá, večja samooskrba in lokalna pridelava ter kvalitetno upravljanje z gozdovi so zato naša prioritetna naloga. Ne smemo si dovoliti prevelike odvisnosti od tujih trgov, še manj pa, da nam kdo narekuje, kakšno hrano bomo uživali in kakšno vodo pili. Naravne danosti naše dežele so nam zaupane v varstvo in jih zato ne smemo izgubiti, temveč jih moramo ohraniti za bodoče generacije. Slovenska kmetijska politika je za nas enako ali celo bolj pomembna kot ostale naloge države, saj se zavedamo, da država brez samozadostnosti na področju hrane ne more dolgoročno obstajati.
V stranki SAB povečanje prehranske samooskrbe vidimo kot eno glavnih prioritet. Lastno proizvodnjo hrane je treba s spodbudami dvigniti nad 80 % samooskrbe pri zelenjavi, sadju in žitih, pri čemer mora biti vsaj 30 % teh živil ekološko pridelanih. Prav tako moramo zagotoviti 100 % samooskrbo z mesom in mlečnimi izdelki, pri čemer moramo vsaj 30 % teh izdelkov pridelati ekološko.
V skladu s tem bomo spodbujali lastno samooskrbo ter lokalno in ekološko pridelavo živil. S finančno podporo in spremembo sistema javnega naročanja pa bomo lokalnim kmetom omogočili prodajo lokalno pridelanih živil v javne ustanove v bližnji okolici. Spodbujali bomo sejanje tistih kultur, ki jih bo država za svojo samooskrbo najbolj potrebovala,” pa poudarjajo v Stranki Alenke Bratušek.
