Tuj kapital bo pospešil prodajo in razvoj pametnih pasti za spremljanje škodljivcev
Podjetje Efos iz Razdrtega od leta 2007 razvija
pametne pasti za spremljanje škodljivcev znamke Trapview . Njihove pasti ujamejo škodljivce, jih identificirajo, dnevno štejejo in podatke analizirajo, da pridelovalec dobi boljši vpogled v prihodnji razvoj škodljivcev in opozorilo, ko je treba ukrepati.
Gibanje škodljivcev napovejo za 14 dni vnaprej V Efosu imajo največjo bazo podatkov o skoraj 40 različnih vrstah škodljivcev in algoritmov na svetu, tako da lahko napovejo gibanje škodljivcev za 14 dni vnaprej, pridelovalcu pa pomagajo optimizirati škropljenje.»Pri razvoju se bomo širili na druge kulture in škodljivce ter bolezni. Razvijamo algoritme za napovedovanje razvojnih faz škodljivcev, ki slonijo na strojnem učenju, pa tudi paket spremljanja in napovedovanja škodljivcev za posamezne kulture,« napoveduje soustanovitelj in direktor Efosa Matej Štefančič.
Večje število pametnih pasti pri nas preizkušajo v Vipavski dolini, po svetu pa je nameščenih že več kot štiri tisoč pasti. Uporablja jih več kot 1.300 različnih pridelovalcev in velike korporacije, kot so Syngenta, Bonduelle in Adama.
Največ pasti je nameščenih v Avstraliji Izmed večjih trgov niso prodrli le še na Kitajsko in v Indijo. »Za vstop na oba trga iščemo močnega lokalnega partnerja z dobro razvejeno prodajno mrežo, tako kot smo s fitofarmacevtskim velikanom Adamo pred leti vstopili v Avstralijo, ki je še vedno naš največji trg. Adama je po vsej Avstraliji vzpostavila mrežo naših sistemov za spremljanje škodljivcev na stročnicah, bombažu, zelenjavi, jabolkih in drugem sadju,« razlaga Štefančič.Septembra so podjetje s 3,7 milijona evrov dokapitalizirali japonski proizvajalec kmetijske mehanizacije Kubota Corporation in sklada tveganega kapitala Pymwymic in Oltre Venture. "Pol svežega kapitala bomo porabili za razvoj trgov in krepitev prodaje, četrtino za raziskave in razvoj, četrtino pa za izdelavo pametnih pasti," dodaja Matej Štefančič.
Jeruzalem Ormož SAT bo poljščine prideloval z minimalno obdelavo tal Podjetje Jeruzalem Ormož SAT sodi med
največje pridelovalce žita pri nas , na dobrih 1.100 hektarjih v kolobarju gojijo koruzo, krušno pšenico, ječmen, oljno ogrščico in sončnice, imajo tudi hmeljišče in rejo prašičev.
Foto: Petra Šubic
"Z minimalno obdelavo tal bomo obdržali najbolj rodovitno plast in povečali količino humusa, v tleh pa zadržali več vlage," pravi direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT Marko Plohl.
Naslednji korak bo ohranitveno kmetovanje »Gremo s časom naprej. Že pred leti smo se usmerili v precizno kmetovanje, ki je do okolja bolj prijazno, nadgrajujemo ga z minimalno obdelavo tal. Ta vključuje posege v tla do 15 centimetrov globoko, tako da oranje odpade. Z oranjem tla poškodujemo in je treba dodati hranila, temu pa se želimo izogniti. Minimalna obdelava tal je prvi pogoj za tako imenovano ohranitveno kmetovanje, ki sloni na pestrem kolobarju in setvi v zastrta tla,« pravi direktor Marko Plohl.
Več humusa in več vlage v tleh Z minimalno obdelavo tal želijo še bolj zmanjšati negativne vplive kmetovanja na okolje in izboljšati rodovitnost tal, ki je glavni pogoj za zdrave pridelke. Prilagodili bodo sejalnico, druga vlaganja pa niso potrebna.»Ne orjemo več. Prehajamo na plitko obdelavo tal do globine 15 centimetrov. Z oranjem tla poškodujemo in je treba dodajati hranila, temu pa se želimo izogniti. Z minimalno obdelavo tal bomo obdržali najbolj rodovitno plast in povečali količino humusa, v tleh pa zadržali več vlage. Minimalna obdelava tal je prvi pogoj za tako imenovano ohranitveno kmetovanje, ki sloni na pestrem kolobarju in setvi v zastrta tla,« razlaga direktor podjetja Marko Plohl.Učinke pričakuje v petih letih, ko bo v tleh več humusa in več vlage. Rastline bodo tako dobile več hranil, pridelava bo lažja, rastline pa odpornejše proti suši, vročini in obilnem dežju. Minimalna obdelava tal jim bo pomagala tudi preprečevati erozijo tal, ki je največja na nagnjenih površinah in tik ob reki.
Z več znanja in spremembo nekaterih kmetijskih praks bi lahko pridelali več žita, pridelek na hektar pa povečali. »Rezerve imamo za 30 odstotkov večji pridelek,« dodaja Marko Plohl.
Foto: Jure Makovec
"Krompir prihaja iz hladnih visokogorskih regij Južne Amerike, zato je še posebej občutljiv za vročinski stres. Iščejo strategije, da bi krompir prilagodili na sušom vročino in poplave," pravi Kristina Gruden z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Proučujejo prilagajanje stresu na ravni molekul Mehanizmi prilagajanja stresu na molekularni ravni so pri krompirju še vedno slabo raziskani. Naraščajoča obdobja vročine in suše povzročajo velikanske izgube pridelka. Pridelava krompirja trpi tudi zaradi močnega dežja in poplavljenih njiv. Na prizadetem območju lahko v nekaj dneh pride do popolne izgube pridelka.
S projektom ADAPT iščejo nova izhodišča za ciljno žlahtnjenje sort krompirja, odpornih proti stresu zaradi suše, vročine in poplav. Med že znanimi sortami krompirja pa želijo odkriti take, ki so bolj odporne proti stresu.
Stabilen pridelek kljub neugodnemu vremenu Raziskujejo molekularne in fenotipske reakcije na vročino, sušo in poplave, kar bo v prihodnosti še posebej pomembno za pridelek krompirja zaradi podnebnih sprememb.V sodelovanju z žlahtnitelji in pridelovalci želijo prepoznati mehanizme, ki omogočajo odpornost krompirja proti stresu.Z razumevanjem odnosov med molekulami in uporabo računalniško podprte biologije bodo prepoznali nove označevalce za ciljno gojenje sort krompirja, odpornih proti stresu, ki lahko zagotovijo stabilen pridelek tudi v težkih vremenskih razmerah, kot so suše in poplave.
Pomembna vloga slovenskih raziskovalcev Skupina raziskovalcev Nacionalnega inštituta za biologijo, ki jo vodi Kristina Gruden, razvija biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir, s katerimi želijo najti molekulske tarče za vzgojo novih odpornih sort.
V Duolovih napihljivih rastlinjakih gojijo medicinsko konopljo v ZDA Podjetje Duol z Brezovice je pred slabim letom v ZDA poslalo prvi napihljivi rastlinjak z računalniško vodenim prezračevanjem, ogrevanjem ali hlajenjem, ki so ga sami razvili in patentno zaščitili. V njem na 2.400 kvadratnih metrih eden največjih ameriških gojiteljev konoplje goji konopljo za medicinske namene.
Rastlinjak po željah kupca »To je prvo takšno večje naročilo, ameriški kupec nas je sam poiskal, ko je na spletu videl našo patentno prijavo. Povedal je, kakšno okolje potrebuje konoplja za rast, mi pa smo razvili in priskrbeli potrebno opremo in računalniško vodeno podporo, ki krmili senzorje, ventilatorje in lopute za zrak. Tako smo skupaj s kupcem zagotovili želene klimatske razmere v rastlinjaku, s tem da lahko spreminjamo vlago, temperaturo in pretok zraka ter prepustnost svetlobe skozi membrano, ki prekriva rastlinjak,« nam je takrat povedal direktor Duola
Dušan Olaj .
V ZDA je konoplja rastoč biznis, saj je več kot 30 zveznih držav že legaliziralo medicinsko in rekreacijsko rabo, nove države naj bi sledile. Lani je The Economist ocenil, da lahko zakonita prodaja konoplje v ZDA letos doseže 18 milijard evrov. »Pridelava konoplje je v porastu, velikost trga je težko oceniti. Dokler ne dobimo lokalnih posnemovalcev, bi lahko v najboljšem primeru v dveh letih prodali tudi več kot sto napihljivih rastlinjakov,« je bil optimističen Olaj.
Napihljivi rastlinjak tudi za jagode in paradižnik Napihljiv rastlinjak nima konstrukcije, pokonci ga drži zrak, ki ga vpihujejo. »Osnovna ideja je, da zrak uporabimo za nosilni element rastlinjaka in za gojenje kultur, ki pri rasti potrebujejo veliko zraka. Poleg konoplje so takšni še jagode in paradižnik,« dodaja Dušan Olaj.
Večino prihodkov v Duolu ustvarijo z napihljivimi dvoranami za šport, industrijo in vojsko. Razvijajo tudi napihljive hale za začasno skladiščenje kmetijskih pridelkov in napihljive rastlinjake.
Ko se na posestvu Mlekarne Planika v Bovcu krave čohajo, robot čisti hlev Novo molzišče s cisterno za hlajenje mleka, robot, ki ves dan čisti hlev, vrtljive krtače za čohanje, porodnišnica za krave ter ovratnice s čipi so le del 160 tisoč evrov vredne naložbe, s katero je
Mlekarna Planika posodobila svoje ekološko ogledno posestvo Bogata v Bovcu . S tem so izboljšali počutje in zdravje živali, olajšali delo zaposlenih in racionalizirali nekatere poslovne procese.
Foto: Mlekarna Planika
Vse krave na ekološkem posestvu Bogata v Bovcu nosijo ovratnico s čipi. Prek nje spremljajo gibanje in zdravstveno stanje krav, čas prežvekovanja in hranjenja ter lažje načrtujejo čas osemenitve.
Manj neuspešnih osemenjevanj Krave molznice so dobile ovratnice s čipi, ki merijo njihovo gibanje ter čas prežvekovanja in hranjenja. Prek ovratnic lažje spremljajo njihovo zdravstveno stanje, poleg tega bolje načrtujejo optimalni čas osemenitve, spremljajo reprodukcijske motnje in hitreje ukrepajo. »Predvidevamo, da se bodo znižali stroški zaradi neuspešnih osemenjevanj, skrajšali pa bomo tudi obdobje med telitvama pri posamezni kravi,« pravi direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič .Imajo »porodnišnico« oziroma miren prostor, kjer zmanjšajo stres živali ob telitvi. Za boljše počutje živali so tla v hlevu obložili z gumo, da so poškodb zaradi zdrsov redkejše, ležanje pa bolj prijetno kot na trdih tleh. Krave radi obiskujejo čohala - rotirajoče krtače, ob katerih se očistijo in sprostijo. Za čiščenje hleva poskrbi robot.
Zmanjšali so število mikroorganizmov v mleku Imajo tudi novo molzišče, ki omogoča optimalno molžo, molzniku olajša delo in zmanjšuje možnosti za pojav bolezni seskov in vimena. Poleg molzišča je nova tudi zmogljiva hladilno-skladiščna cisterna pripomogla k temu, da se je zmanjšalo skupno število mikroorganizmov v mleku. Pranje cisterne in sistema je avtomatsko, zaposleni le preverjajo, ali je bilo učinkovito.
Manjša poraba krmil Z novim krmilnim sistemom bodo porabili manj krme. Glede na količino mleka posamezne molznice in njenega stadija laktacije določijo njej primerno količino krme, ki jo dozator odmerja avtomatsko.
Kmečka zadruga Sevnica končuje prehod na digitalno poslovanje V Kmečki zadrugi Sevnica posodabljajo računalniški program za trgovine, razvijajo koncept sodobne vaške prodajalne in elektronsko orodje za odkup goveda.Posodabljajo nabavo Da ohranijo svojo konkurenčnost, izboljšujejo organizacijo in notranje procese, poleg tega letos nadaljujejo tudi s posodabljanjem nabave in organizacije v trgovini na drobno. Na 11 lokacijah v Posavju imajo 16 živilskih in kmetijskih trgovin. S posodabljanjem nabave in organizacije v maloprodaji bodo končali prehod na digitalno poslovanje.
Foto: Petra Subic
Kmečka zadruga Sevnica odkupuje govedo in prašiče. Da bi pri odkupu čim bolj zmanjšali možnost napak, se je njihov mladi odkupovalec živine domislil, da bi razvili orodje za elektronski odkup goveje živine .
Razvijajo male sodobne vaške trgovine V trgovini razvijajo dva projekta. S prvim se bodo še bolj približali kupcem, se hitreje prilagajali njihovim potrebam in postali sodoben trgovec. Z drugim projektom pa razvijajo model male sodobne vaške trgovine, s ponudbo po meri kupca in osebnim odnosom med prodajalci in kupci.
Elektronski odkup goveda Razvili bi radi tudi orodje za elektronski odkup goveje živine, kjer bo možnost napak minimalna. Tega se je domislil njihov mladi odkupovalec živine. Zadruga odkupuje govedo in prašiče. Sveže meso zorijo in prodajajo trgovcem in gostincem, velik delež pa tudi zahtevnejšim mesnicam v večjih krajih. Meso po tradicionalnih receptih tudi predelajo in tržijo pod blagovno znamko Grajske mesnine. Znamka se je dobro prijela med trgovci in kupci, oboji ji priznavajo kakovost in ceno, prodaja raste.Kmečka zadruga Sevnica zadnjih sedem let posluje stabilno in pozitivno.Tik pred prvim valom epidemije COVID-19 so povedali, da »želijo letos ustvariti dovolj dobička, da bodo lahko pokrili vse tržne izzive, in da si prizadevajo za korekcijo plač«.Potem je prišla korona, odkupne cene goveda pa so začele padati …
Pod LED-svetili lahko vse leto vrtnarite v zaprtih prostorih Mariborsko podjetje Elkosun se s proizvodnje komponent za klasične sijalke preusmerja v LED-svetila. Nove poslovne priložnosti išče tudi pri pridelavi zelenjave v zaprtih prostorih. Za gojenje zelenjave razvija dve vrsti LED-svetil. Prve so primerne za kakih 170 centimetrov visok regal, ki je v stanovanju ali hiši videti kot kos pohištva. Druge pa so močnejše in primerne za večje površine.
Foto: Arhiv podjetja Elkosun
Z LED grow regalom si lahko vsak pridela vsaj najljubša zelišča in nekaj vrtnin doma, v pisarni ali v kleti, saj LED-svetila namesto sonca spodbujajo rast.
Notranji vrt tudi v zapuščenih stavbah »Z močnejšimi LED-svetili lahko tudi v zapuščenih stavbah uredimo 'notranji vrt'. Vgradimo jih lahko tudi v hišne ali večje profesionalne rastlinjake. LED-svetila porabijo zelo malo energije, zato so učinkovita tudi za to, da z njimi pozimi 'podaljšamo dan' v rastlinjakih,« pravi
Marko Cartl iz Elkosuna.
Pred pol leta je napovedal, da bodo jeseni začeli prodajati LED grow regale za pridelavo zelenjave v zaprtih prostorih, ki bodo primerni tako za stanovanje kot tudi za kleti, garaže in podstrešja. Po njegovih besedah je prednost njihove tehnologije v tem, da omogoča gojenje vse dni v letu. In to brez tveganja, da bi škodljivci, bolezni, toča, poplava, pozeba ali suša uničili pridelek.
LED-svetila namesto sonca spodbujajo rast rastlin Z LED grow regalom želijo vsakomur omogočiti, da si sam pridela nekaj hrane. Namenjen bo gospodinjstvom, kmetijam in gostincem, ki bi radi imeli vedno pri roki sveža zelišča ali najljubšo vrsto zelenjave. »Ciljamo tudi na tiste, ki živijo v blokih, pa nimajo vrta. Naš regal lahko postavijo v dnevno sobo, kuhinjo, celo na podstrešje, v garažo ali klet. LED-svetila bodo namesto sonca spodbujala rast njihovih rastlin,« razlaga Cartl.Na izravnani njivi lahko zraste za 10 do 40 odstotkov več koruze, pšenice in riža
To je stroj za izravnavo obdelovalne površine. Na izravnani njivi se porabi manj vode in tudi fitofarmacevtskih sredstev, pridelek na hektar pa se poveča.
Najlažji vstop v precizno kmetijstvo V Slovenijo želijo prodreti z lasersko vodenim strojem, ki omogoča izravnavo obdelovalne površine (land leveling). »Takšna izravnava njive pomeni najcenejši in najlažji vstop v precizno kmetijstvo, kjer gre za uporabo novih tehnologij, ki omogočajo povečanje pridelka in znižanje stroškov. Z novimi tehnologijami navadno nadgradijo kmetijske stroje, da se poveča izkoristek stroja ali obdelovalne površine. Rezultat je lažje in hitrejše delo v najprimernejšem trenutku, torej bolj natančno in racionalno dognojevanje, namakanje in škropljenje,« pravi Primorec Janez Urbas , ki dela v podjetju AMA Laser, osem let na Švedskem tudi živi.Na izravnani njivi se porabi manj vode in tudi fitofarmacevtskih sredstev, pridelek na hektar pa se poveča. »Po nekaterih študijah se poraba vode zmanjša tudi do polovice, poraba fitofarmacevtskih sredstev se zmanjša za pet do osem odstotkov, za obdelavo polj porabijo za desetino manj časa, pridelek riža, pšenice in koruze pa se lahko poveča za 10 do 40 odstotkov, odvisno od predhodne tehnologije obdelave tal in tehnologije pridelave pridelka,« dodaja Janez Urbas.
Z manj vode in gnojil pridelajo več Če njiva visi, voda hitro odteka, izravnavanje ali niveliranje površine pa zmanjšuje tudi vetrno erozijo in erozijo vode. Pretok vode in gnojil do rastlin je enakomernejši, vse rastline so osončene. Zato se pridelek na hektar poveča ob manjši porabi vode, gnojil in časa za obdelavo njive. »Pridelava na izravnanih njivah je stroškovno bolj učinkovita,« poudarja Urbas.Agitronove digitalne etikete pomagajo trgovcem zmanjšati zavržke svežega sadja in zelenjave V mariborskem startupu Agitron so razvili digitalne pametne etikete ali cenovke, s katerimi lahko trgovec spreminja cene na daljavo, hkrati pa spremlja kakovost svežega sadja in zelenjave na policah v realnem času. S temi podatki lahko ponudbo optimizira tako, da zaradi neustrezne kakovosti zavrže čim manjše količine.
Foto: Agitron
Večji trgovci v Sloveniji se že zanimajo za Agitronove digitalne etikete, ki spremljajo stanje svežega sadja in zelenjave v trgovinah v realnem času.
Ceno spreminjajo na daljavo Od leta 2017 razvijajo digitalne etikete Agitron Smart Labels, ki temeljijo na energetsko varčni tehnologiji e-papir in v celoti nadomeščajo papirnate etikete. Preprosto povedano, digitalne etikete nadomeščajo klasični listek s ceno v trgovinah in omogočajo spreminjanje cene na daljavo. Agitronova tehnologija omogoča še uravnavanje cene glede na kakovost ponudbe in ažurno prikazovanje izdelkov v akciji.
"Naše digitalne etikete lahko trgovci s programsko opremo Agitron Connect brezžično povežejo z zadnjimi podatki o ceni, specifikacijah, akcijah in poreklu izdelka. Kupcem lahko dinamično prikazujejo te podatke na digitalnih etiketah v realnem času," dodaja Liccardo. Hipotetično to pomeni, da lahko trgovec večkrat na dan spremeni ceno na daljavo, digitalna etiketa v trgovini pa bo vsako spremembo takoj zaznala in kupcem prikazala zadnjo ceno.
Cenovno razlikovanje živil na podlagi svežine Digitalne etikete so opremili še s senzorji, ki sproti spremljajo stanje sadja in zelenjave v trgovini, trgovec se lahko odzove in uravnava ceno. Z Agitronovimi digitalnimi etiketami so tako trgovci dobili orodje za cenovno razlikovanje hrane, pri katerem je svežina glavno merilo za kakovost.
Spremljanje kakovosti je z Agitronovim sistemom mogoče tudi v drugih segmentih dobavne verige, vse od izvora do police.
Recept za regenerativno kmetovanje brez umetnih gnojil in škropiv »Mlade kmete, ki so podedovali kmetijo v slabem finančnem stanju, a ne vedo, kako naprej, bi rada naučila, da lahko uspešno in naravno kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv. Rešitev je v mikrobiologiji zemlje, torej v izboljševanju trajne rodovitnosti z živimi mikroorganizmi, pravilno pripravljenim kompostom in živo zastirko,« pravi
Janja Kadunc iz podjetja Insoil . Kmete in vrtičkarje želi naučiti, da mikrobiološki procesi v zemlji hranijo rastline ter jih varujejo pred boleznimi in škodljivci.
Pomaga pri prehodu s kemične na naravno pridelavo Ponuja pomoč pri prehodu s kemične na povsem naravno ali regenerativno pridelavo, brez uporabe umetnih gnojil in škropiv. Prehod je brez pravih postopkov težek, saj je zemlja obubožana, prazna in nerodovitna.
"Z izboljševanjem mikrobioloških procesov v zemlji pridelam tudi boljši paradižnik. Prej so plodovi imeli črne lise, ki se pojavijo ob pomanjkanju kalcija. Letos pa so paradižniki zdravi," pravi Janja Kadunc, ki želi kmetom in vrtičkarjem pomagati pri prehodu na naravno kmetovanje brez umetnih gnojil in škropiv.
»Mikrobiologija v zemlji je tista, ki hrani rastline in skrbi za rodovitnost zemlje. Z nepravilnimi obdelovalnimi tehnikami pa rodovitnost zemlje uničujemo,« trdi sogovornica, ki se je šolala pri svetovno priznani mikrobiologinji Elaine Ingham iz ZDA.
Delo Janje Kadunc se začne s pregledom zemlje. »Pod mikroskopom vidim, kateri mikroorganizmi so prisotni v zemlji. Preverim tudi zbitost zemlje, ki onemogoča kroženje kisika. Pri oranju s težkimi traktorji postane zemlja zbita in brez kisika, v njej živijo anaerobni organizmi, ki sproščajo strupene snovi, nižajo pH zemlje, so povzročitelji bolezni …« razlaga.
Dodaja kompost v treh oblikah Drugi korak je priprava komposta s pravilnim postopkom vročega kompostiranja, s katerim vzgojimo mikroorganizme, ki jih vrnemo v zemljo. Rodovitnost zemlje izboljšuje z dodajanjem komposta v trdi obliki, kompostnega čaja in z zalivanjem vrta s kompostnim ekstraktom.Janja Kadunc zagovarja minimalno mehansko obdelavo zemlje in uporabo žive zastirke, torej da med posevke sejemo eno-, dvoletne ali trajne rastline, ki pomagajo hraniti mikroorganizme v zemlji, ti pa hranijo naš pridelek.
Panorganix napoveduje štiri nove rastlinjake po Evropi Ljutomersko podjetje Panorganix , ki goji in prodaja »živo« solato in zelišča v lončku, pa tudi česen, ameriške borovnice, špinačo in fižol, se z novim solastnikom, skladom zasebnega kapitala Generali Growth Equity Fund, pripravlja na novo širitev po Evropi. Na različnih trgih bodo postavili še štiri rastlinjake, v katerih bodo pridelovali solato, špinačo in zelišča za okoliške kupce.
Foto: Vedran Tomšić/Panorganix
Prvega izmed štirih rastlinjakov bo Panorganix zgradil v predmestju Berlina, naslednje pa še v zahodni Nemčiji, blizu Prage in v Romuniji.
Širitev, vredna več kot 20 milijonov evrov Panorganix že ima svoj rastlinjak v Avstriji, še štiri rastlinjake pa napoveduje v bližini pomembnih evropskih mest. Skupna vrednost teh naložb presega 20 milijonov evrov. Rastlinjak bodo postavili v predmestju Berlina, v zahodnem delu Nemčije, blizu Prage in v Romuniji.
Pet milijonov evrov za rastlinjak v predmestju Berlina Na gradnjo prvega rastlinjaka, vrednega pet milijonov evrov, se že pripravljajo. Stal bo v predmestju Berlina blizu še nezgrajene tovarne avtomobilov Tesla , jeseni naj bi v njem že gojili zelenjavo, vsak dan pa naj bi v trgovine poslali 20 tisoč lončkov solate. »Tako zmanjšujemo odvisnost evropskih trgov od španskih in italijanskih pridelovalcev, kupcem pa omogočamo nakup sveže solate, špinače in zelišč iz bližnjega rastlinjaka vse dni v letu,« pravi Niko Miholič iz Panorganixa.
Sto milijonov ton hrane je lani končalo v smeteh »Rešujemo svetovno in hitro rastoče vprašanje presežkov hrane, ki konča med odpadki. Statistika kaže, da smo lani zavrgli sto milijonov ton hrane. Kar 90 odstotkov podjetij ima dodatne stroške s presežno hrano, 80 odstotkov še popolnoma uporabne hrane se ne proda. To bi radi spremenili, zato razvijamo B2B-sistem upravljanja presežkov hrane Optifood,« napoveduje Mitrovič.
Foto: Shutterstock
S prodajo hrane pred iztekom roka trajanja po ugodni ceni želi mariborski startup Optifood preprečiti, da bi hrana, ki je ni mogoče prodati, končala med odpadki.
Ponudili bodo spletno trgovanje z velikimi količinami presežne hrane pred iztekom roka trajanja. »S kar nekaj lokalnimi proizvajalci hrane smo se že dogovorili za sodelovanje in čakajo, da platforma začne delovati. Na njej bodo presežno hrano ponudili, da bi jo čim prej spravili iz skladišč do končnega uporabnika,« pravi Mitrovič.
Spletni nakup hrane pred iztekom roka trajanja po nizki ceni Njihova digitalna platforma Optifood bo za kmete, živilskopredelovalna podjetja in veletrgovce nov prodajni kanal, za končne uporabnike, med katere štejejo zlasti restavracije, vrtce, šole in druge večje kupce hrane, pa vir poceni hrane. »Presežno hrano bodo na naši platformi ponujali po 50 do 90 odstotkov nižji ceni. Znižanje bo odvisno od roka trajanja; krajši bo rok trajanja, večji bo popust,« dodaja Mitrovič. Na njihovi platformi bomo lahko ljudem v stiski hrano tudi podarili.
Zadruga Sloga in Petrol pomagata kmetijam postati energetsko samozadostne
ZadrugaSloga je za postavitev sončne elektrarne že navdušila več deset kmetij na Štajerskem, prve postavljajo tudi na Gorenjskem, zanimanje pa še raste. Tudi na sedežu zadruge v Kranju imajo sončno elektrarno (na sliki).
Nižji stroški, do okolja prijazna pridelava Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga iz Kranja pomaga kmetijam pri prehodu na obnovljive vire energije. Pravijo, da lahko vsaka kmetija postane energetsko samozadostna, z uporabo obnovljivih virov energije si zniža stroške kmetovanja, hrano pa pridela do okolja prijaznejše.Kmetijam že ponujajo nakup, postavitev in priklop sončne elektrarne, ki proizvaja elektriko za potrebe kmetije. A to je šele prvi korak pri prehodu na obnovljive vire energije.
V zadrugi Sloga spodbujajo slovenske kmete, da izkoristijo naravne vire, kot so sonce, veter, geotermalna voda ali metan iz gnojnice, za samopreskrbo kmetije z energijo. S tem si kmetija zniža stroške pridelave, hkrati pa si zagotovi energetsko varnost, če pride do dolgotrajnega izpada električne energije.
Na kmetijah spodbujajo električne polnilnice Tudi kmetijski stroji bodo v prihodnje imeli hibridni ali električni pogon, na kmetiji pa jih bo treba polniti, zato v zadrugi Sloga pričakujejo, da si bodo kmetije postavile svojo električno polnilnico.Od lani sodelujejo s Petrolom, ki kmetijam priskrbi opremo za sončno elektrarno na lizing, zadruga pa kmetijo poveže s Petrolom. Začeli so s postavljanjem sončnih elektrarn na kmetijah, sledile bodo električne polnilnice, toplotne črpalke ter LED-razsvetljava za rastlinjake in hleve, čez čas pa tudi oprema za izrabo drugih obnovljivih virov energije.
Sončna elektrarna na strehi rastlinjaka Moderni rastlinjaki že imajo na strehi sončne panele, da rastlinjak za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo, pretok vode in hranil ter pakiranje uporablja elektriko, ki jo sam proizvaja. Tudi to bodo ponudili kmetom, večji pridelovalci zelenjave na Gorenjskem se za sončne panele na rastlinjaku že zanimajo.
Obujajo zlato tatarsko ajdo in izboljšujejo predelavo ter peko izdelkov
Iz zlate tatarske ajde lahko spečemo okusne palčke, potico in kekse. Mlinarstvo Rangus iz njih dela tudi testenine - ekološke valvice, ki jih je Inštitut za nutricionistiko uvrstil med najbolj inovativna živila leta 2020.
Zlato tatarsko ajdo se splača spoznati, saj vsebuje kakovostne beljakovine in naravni antioksidant rutin, varna je za bolnike s celiakijo, iz nje lahko spečemo okusne palčke, potico in kekse.
Zlato tatarsko ajdo leta 2018 vpišejo v sortno listo Slovenije »Požlahtnili smo prvo sorto tatarske ajde zlata v Evropi, ki je bila leta 2018 vpisana v sortno listo Slovenije. Med triletnim preizkušanjem v Sloveniji in dvoletnim na tujem smo optimizirali do okolja prijazno pridelavo, prilagojeno tej sorti, in razvili tehnologijo mletja in luščenja semen. Optimizirali smo tudi tehnologijo priprave prehranskih izdelkov iz tatarske ajde,« pravi Zlata Luthar iz oddelka za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani.»Z žlahtnjenjem smo pridobili zlatorumeno moko, zmanjšali nagubanost in osipanje semen, polaganje rastlin ter povečali pridelek. Te lastnosti so zanimive za pridelovalce, mlevsko industrijo in kupce,« poudarja Zlata Luthar.
Uradna vzdrževalca sorte sta biotehniška fakulteta in Mlinarstvo Rangus, ki s svojimi kooperanti prideluje zlato tatarsko ajdo na ekološki način in po smernicah dobre kmetijske prakse, brez mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Letos je rasla na šestih hektarjih.
V prodaji moka, kaša, kuskus in testenine Rezultat večletne optimizacije mletja in luščenja semen so moka iz zlate tatarske ajde, pa kaša, kuskus, vzglavniki, napolnjeni z luščinami, in testenine valvice. Izobraževalni center Piramida iz Maribora je razvil linijo pekovskih izdelkov in slaščic iz te ajde.
