Zadnja premiera SNG-ja Drama Ljubljana na Velikem odru pred obnovo poslopja bo izvirna glasbena uprizoritev drame Edmonda Rostanda Cyrano de Bergerac v priredbi sodobnega angleškega dramatika Martina Crimpa in v režiji Tina Grabnarja. Uprizoritev poleg vprašanja zunanje in notranje lepote načenja tudi za današnji dan vrsto pomembnih aktualnih tem.

Kako bi se Cyrano spopadel z dobo Instagrama?
Po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurca Tadel Cyrano de Bergerac nagovarja večno dilemo, "ali je vredno tisto, kar se vidi na zunaj, ali tisto, kar človek nosi v sebi". Crimp je svojo priredbo Cyranoja de Bergeraca napisal leta 2019, in čeprav se še vedno dogaja v Parizu 17. stoletja, v resnici govori o današnjem življenju, ki mu tempo narekujejo družbena omrežja s podobami na videz popolnih posameznikov.

Sodobni angleški dramatik Martin Crimp je prepisal eno od klasičnih del francoske literature, zgodbo o izjemnem vojaku, ki zna vihteti tudi pero – a si zaradi svojega velikega nosu ne upa sanjati o pravi ljubezni. Z verzi, ki se poigravajo z elementi rapa in spoken word pesmi, je Crimp na novo vzpostavil pravila vezane besede v dramski literaturi; visoki jezik je postavil ob bok profanemu.

Crimpova priredba se odmika od izhodiščnega koncepta človeka, ki ima težave s samopodobo, in like postavlja v sodobnost ter s tem načenja pomembne teme, kot so vojna, vprašanje identitete, vloge in položaja žensk ter cenzure umetnika in njegovega položaja v družbenem sistemu. V primerjavi z izvirnikom je priredba "izrazito družbenopolitična," opozarja dramaturg Rok Andres.

Sorodna novica Kaj bo z ljubljansko Dramo?

Osrednja ideja uprizoritve Crimpovega Cyranoja de Bergeraca v Drami je bila glasba, ki v določeni meri tudi prevzame funkcijo scenografije, kostumografije in funkcijo posameznih dejanj.

Skladatelj Leon Firšt, za katerega je bil ta projekt prvo sodelovanje z ljubljansko Dramo, se tokrat ni mogel opreti na klasičen proces ustvarjanja glasbe. V uprizoritvi je večina glasbe odigrana v živo, izvajajo jo pa igralci sami, tudi tisti, ki pred tem niso imeli nobenih tovrstnih izkušenj. Med samim ustvarjalnim procesom uprizoritve je nastal "precej kakovosten bend", je pohvalil igralce.

V zgodbi o neizpolnjeni ljubezni osrednji lik Cyranoja de Bergeraca igra Jure Henigman, lepotico Roksano, v katero je neskončno zaljubljen Cyrano, pa Tina Vrbnjak. Njen predmet poželenja je Christian, ki ga tokrat upodablja Benjamin Krnetić.

Henigman je povedal, da je bil zanj ustvarjalni proces "obraten" od običajnega, ki poteka od znotraj na ven. Glasba, s katero se je moral spoprijateljiti, je zanj predstavljala velik izziv, a mu je ob koncu ustvarjalnega procesa bila že v užitek.

V Cyranoju de Bergeracu igrajo še Domen Novak kot gost, Nina Valič, Uroš Fürst, Gašper Lovrec kot gost, Klemen Janežič, Saša Pavlin Stošić kot gostja in Rok Vihar.

Prevajalski izziv
Za Crimpovo priredbo je tudi značilno poigravanje z jezikom, s katerim se je ob prevajanju moral spopasti Boštjan Gorenc. Kot je povedal, v priredbi rima zelo narekuje dogajanje, predvsem pa si je pri prevodu prizadeval, da bi bil jezik čim prepričljivejši. Največ dela je imel z iskanjem določenih jezikovnih ravni, v katerih se znajdejo vsi liki predstave. Ob prevodu mu je bila v veliko pomoč lektorica predstave Tatjana Stanič. Ta je med drugim povedala, da igralci v predstavi zelo zavestno preklapljajo med verzom in bolj sproščeno govorico ter pogovornim jezikom.

Pod scenografijo se podpisuje Sara Slivnik, pod kostumografijo Tina Bonča. Korepetitor je Iztok Kocen, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, oblikovalka maske Julija Gongina in oblikovalec zvoka Jurij Alič.

Ta mesec bo Cyrano de Bergerac še na ogled od 16. do 18. aprila ob 19.30 in 19. aprila ob 18. uri.