Ministrica za kulturo Asta Vrečko. Foto: Televizija Slovenija
Ministrica za kulturo Asta Vrečko. Foto: Televizija Slovenija

Vendar gradbenega dovoljenja še vedno ni. "Manjka nam samo še soglasje nekaterih posameznikov za uporabo ceste za Dramo," pravi ministrica. Dogovora s stanovalci iz sosednje Nemške hiše za uporabo ceste niso dosegli, zato so ti vložili tožbo zoper državo. "Cesta je v lasti MOL-a, Drame in stanovalcev in prvič se je na področju prenove kulturne infrastrukture zgodilo, da sosedje ne bi dali uporabe za služnostno pot. Tukaj se res moramo vprašati, ali je ta interes posameznika za souporabo ceste pomembnejši kot najpomembnejši nacionalni projekt v kulturi v zadnjih 30 letih," pravi Vrečko. Dodaja, da je bila tožba stanovalcev na sodišču zavrnjena. Sledi torej ugotavljanje javne koristi, pravi.

Sorodna novica Prenova ljubljanske Drame v skladu s časovnico, ki tako kot stroški ostaja nespremenjena

Ansambel ljubljanske Drame se bo v času prenove selil v prostore zasebnika, za katere bo zavod plačal 71 tisoč evrov mesečne najemnine. V času obnove bodo prostore najemali v industrijski coni Litostroj v Šiški pri poslovnežu Miranu Bošticu. Trenutna pogodba je sklenjena za tri leta z možnostjo podaljšanja, pravi. "Če bi se eventualno zgodilo to, da bi bilo treba podaljšati, se bomo takrat o tem pogovarjali. Takšni podaljški se definirajo pol leta vnaprej, tako da imamo vsi čas – mi, da z novo vsebino pripravimo prostore in jih poskusimo dati na trg, Drama pa ima čas, da se umakne in preseli v novo Dramo," je povedal za Televizijo Slovenija.

Julija 2023 je ministrstvo napovedalo, da bo prenova stala 58 milijonov evrov, zatem pa je bil dodan aneks za arhitekturni biro v vrednosti 488.000 evrov, je za Televizijo Slovenija poročala Špela Kožar.

Že pod prejšnjim ravnateljem so se glede možnosti gostovanj v času obnove pogovarjali tudi s Cankarjevim domom, vendar pa bi Dramo zanimala dvorana v velikosti matične velike dvorane, ki bi bila namenjena zgolj Drami. Kot je pred časom pojasnila direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, pa bi to, da namenijo Gallusovo dvorano ali Linhartovo dvorano "za več let ekskluzivno Drami ali komur koli drugemu, pomenilo temeljito strateško preusmeritev Cankarjevega doma in več zunanjih partnerjev ter konec Cankarjevega doma, kot ga poznamo zadnjih 40 let".

Na temo ljubljanske Drame se je z ministrico za kulturo Asto Vrečko v oddaji Odmevi pogovarjala Tanja Starič.


Prenova ljubljanske Drame je izjemno občutljiva, zlasti zdaj, po škandalu za sodno stavbo. Govorimo torej o javnih sredstvih, zasebnik pa bo dobil 700.000 EUR na leto s tem, ko bo ekipa, torej ansambel Drame gostoval v njegovih prostorih. Ali res ni bilo mogoče skleniti dogovora s katerim od javnih zavodov, da bi program izvajali tam?
Da, res ni bilo tega mogoče doseči. Drama se je od javnih zavodov pogovarjala tako s Cankarjevim domom kot Opero.

Ampak zakaj ne?
Zaradi tega, ker imajo vsi svoj program in so vsi financirani iz lastnega proračuna države. Cankarjev dom ima tudi veliko drugih sredstev. V primeru, če bi recimo za potrebe Drame nadomestili Linhartovo dvorano, bi temu primerno morali ukiniti recimo njihov ključni festival, naš najpomembnejši filmski festival Liffe.

Vhod v stavbo Male Drame, pogled z Litostrojske ceste. Foto: Arhiv Vidic Grohar arhitekti
Vhod v stavbo Male Drame, pogled z Litostrojske ceste. Foto: Arhiv Vidic Grohar arhitekti

Ampak slišali smo, da bi bila možnost Dvorana Duše Počkaj.
Ja, za Malo Dramo. Ampak Drama, tako kot katero koli drugo gledališče, ni zgolj ena predstava. Potrebuje garderobe, sobo za rekvizite, maskirnice, prostore za strokovne osebe. To je 136 zaposlenih in absolutno negospodarno bi bilo, da bi mi Dramo za tri leta praktično ustavili, dali oder za nekaj predstav, kaj pa bi potem delali zaposleni? Njihovo poslanstvo je, da nadaljujejo tradicijo Drame, da omogočijo ljudem, da hodijo tako v Malo Dramo kot veliki oder, da imajo možnost vadbenih prostorov, možnosti za gostovanja, pisarne za strokovno osebje. In vse to skupaj je Drama. Projekt prenove Drame predvideva, da se skupaj preselijo v ene prostore, ki so za to primerni. Tukaj seveda mora biti upoštevana tako požarna varnost kot vse drugo. Projekt prenove Drame upošteva tudi prenovo skladišč v Šentvidu, ki bodo v prihodnje še boljši in večji, in pa prenovo same stavbe. Vse to skupaj je zelo, zelo pomembno. Kajti občinstvo ne sme ostati brez možnosti gledanja predstav, igralci morajo igrati, režiserji režirati.

Sorodna novica Kaj bo z ljubljansko Dramo?

So tudi drugi javni zavodi. Kot smo slišali v prispevku, so potekali dogovori tudi z drugimi, ki jih je v Ljubljani veliko, Cankarjev dom je le največji.
Največji javni zavod na področju gledališč v Ljubljani, torej ljubljansko Dramo, financira ministrstvo za kulturo. Prav tako občinske v večinski meri. Vsi imajo svoj program in zaradi tega je edino smotrno, da kolektiv ostane skupaj, da skupaj delajo in tudi, da občinstvo ve, kje je Drama. Drama bo preseljena, ne razseljena. Imamo več kot 3500 abonentov in vseh drugih obiskovalcev Drame. V Drami imajo več kot 130 ponovitev letno, 10 premier in letos se bo sezona končala, začenjajo se priprave na selitev in nato z novo sezono bodo skupaj preseljeni v nove prostore.

Ampak vprašanje, ki se zastavlja zdaj, je pogodba, ki je sklenjena za tri leta. Kot rečeno, gre za veliko denarja in za zasebnika. Kot vemo iz izkušenj prejšnjih gradenj, tudi Opere, ni nobenega zagotovila, da bo gradnja leta 2026 končana. Navsezadnje niti gradbenega dovoljenja še ni. Kaj se zgodi, če recimo lastnik postavi nerazumno visoko ceno, kam bodo šli ti ljudje?
Vse te stvari so določene v pogodbi. Pogodba je sklenjena za tri leta. Cena te pogodbe za 4260 kvadratnih metrov je 16,67 evra na kvadratni meter, kar je povprečje za poslovne prostore v Ljubljani. Seveda druga dela potekajo, arheologija se bo pa pravkar končala, sledijo priprave na selitev in nato selitev v nove prostore. Seveda pa je res, imate prav, nimamo še gradbenega dovoljenja, tukaj nam manjka samo ena stvar, in to je soglasje nekaterih posameznikov za uporabo ceste za Dramo.

Govorimo o stanovalcih Nemške hiše.
Gre za 126 stanovalcev treh ulic in prav od vseh je treba pridobiti soglasje za souporabo ceste. Cesta je v lasti MOL-a, Drame in stanovalcev in prvič se je na področju prenove kulturne infrastrukture zgodilo, da sosedje ne bi dali uporabe za služnostno pot. Tukaj se res moramo vprašati, ali je ta interes posameznika za souporabo ceste pomembnejši kot najpomembnejši nacionalni projekt v kulturi v zadnjih 30 letih.

SNG Drama Ljubljana v sodelovanju z L56 začasno vzpostavlja nov kulturni center v Ljubljani. Dvorana Velikega odra. Foto: Arhiv Vidic Grohar arhitekti
SNG Drama Ljubljana v sodelovanju z L56 začasno vzpostavlja nov kulturni center v Ljubljani. Dvorana Velikega odra. Foto: Arhiv Vidic Grohar arhitekti

Stanovalci se bojijo, verjetno upravičeno, glede na to, da bo šlo za velika dela, hiša pa ni potresno varna. Se pravi želijo zagotovilo države, da bo v primeru škode to povrnila in država tega seveda ne da.
To absolutno ne drži. Eno leto smo se z njimi pogajali. Dali smo vse garancije. Res je, da hiša ni potresno varna, pa še marsikaj drugega. Zato je tudi inšpekcija pred dvema letoma to povedala in točno to je razlog, da se mora Drama prenoviti. Veliko nevarneje je živeti ob potresno nevarni stavbi. Gotovo pa ni dobro živeti ob gradbišču, ampak želimo to pospešiti. Dali smo vse varovalke, žal pa nekateri enostavno niso želeli oz. so zahtevali zakonsko sporne stvari, ki jih enostavno ne moremo zagotoviti – od biankomenic do podpisa predsednika vlade na pogodbi, čeprav je investitor vlada. Pogajali smo se eno leto, moram pa reči, da je njihova tožba že bila na sodišču zavrnjena, tako da zdaj gremo v ugotavljanje javne koristi.

Arheološka izkopavanja se počasi končujejo. Foto: AML/Aleksandra Saša Prelesnik
Arheološka izkopavanja se počasi končujejo. Foto: AML/Aleksandra Saša Prelesnik

Ampak lahko uporabijo vsa pravna sredstva, primer so Fondovi bloki pri stadionu.
Ne, to žal ni enak primer. Oni so že uporabili vsa pravna sredstva in je tožba že bila zavrnjena na upravnem sodišču, tako da postopek gre naprej, ugotavljanje javne koristi, zato da bo Drama lahko uporabljala za potrebe cesto. Govorimo o cesti. Seveda je pa nujno, da se Drama prenovi, kajti zdajšnje stanje je tudi po nadzoru inšpekcije neprimerno.

Bo leto 2026 tisto, ko bo prenova končana?
Ko se bo začelo prenavljati, bo trajalo tri leta in mi seveda računamo, da se bodo proti koncu leta druga dela začela, po selitvi. Potem pa bo trajalo tri leta. Veselimo se že in vabim vse v nove prostore Drame, za katere mislim, da ne bodo okrnili umetniške izkušnje, in tudi s tem podpremo ansambel.

Asta Vrečko o prenovi ljubljanske Drame