Uprizoritev S samimi samotami obdana samota ni mišljena kot uprizarjanje del Milana Kundere, temveč kot počastitev in zahvala njegovemu literarnemu opusu. Foto: Anton Podbevšek Teater
Uprizoritev S samimi samotami obdana samota ni mišljena kot uprizarjanje del Milana Kundere, temveč kot počastitev in zahvala njegovemu literarnemu opusu. Foto: Anton Podbevšek Teater

V novomeškem Anton Podbevšek Teatru bo nocoj premiera gledališko-plesne uprizoritve S samimi samotami obdana samota v režiji Maše Kagao Knez. Predstava, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Glej, je neke vrste poklon literarnemu opusu znamenitega češkega pisatelja Milana Kundere.

Zahvala za navdih
V predstavi nastopajo Borut Veselko, Anja Möderndorfer, Tanita Rose, Miha Furlan, Jan Marolt in Leticia Slapnik Yebuah. V tem in prihodnjem tednu bo sledilo še pet ponovitev.
Po navedbah režiserke predstava ni mišljena kot uprizarjanje del Kundere, temveč kot počastitev in zahvala njegovemu literarnemu opusu, "ki nas je biografsko in avtorsko zaznamoval ter nam omogočil, da iz njega črpamo navdih". Kot je še zapisala v vabilu na premiero, je predstava nekakšna osebna zahvala za njegova dela, ki so jo zaznamovala v določenem obdobju življenja.

V predstavi skušajo z izborom citatov zaobjeti duha bistvenih tem, ki so značilne za Kunderovo literarno produkcijo, kot so vprašanja ontičnega v človeški eksistenci in znotraj tega vprašanja binarnosti.

Mašo Kagao Knez so zanimale predvsem binarna nasprotja Kunderovega sveta: lahkost/teža, počasnost/hitrost, nesmrtnost/minljivost, pozaba/spomin, nezavedno/zavestno, nevidnost/vidnost, pomembnost/nepomembnost ... Foto: Anton Podbevšek Teater
Mašo Kagao Knez so zanimale predvsem binarna nasprotja Kunderovega sveta: lahkost/teža, počasnost/hitrost, nesmrtnost/minljivost, pozaba/spomin, nezavedno/zavestno, nevidnost/vidnost, pomembnost/nepomembnost ... Foto: Anton Podbevšek Teater

Romani so kot "notni zapis za partituro"
Vzporedno uprizoritev razpira vprašanja osebno intimne izkušnje samosti, osamljenosti in izgubljenosti v današnjem času, ki jih med ustvarjalnim procesom raziskujemo kot material in "gestus".

"Izbrani citati iz štirih romanov so kot notni zapis za našo partituro, v kateri nastopajoči v vlogi gibalnega orkestra kot osrednjega tkiva uprizoritve s plesom, besedo in petjem zarisujejo motive in izpisujejo variacije na temo," je še zapisala režiserka.