Po oceni Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZIT) naj bi slovensko gospodarstvo vsako leto potrebovalo pet tisoč dodatnih strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Ker je tovrstno izobraževanje v osnovno- in srednješolskem izobraževanju pomanjkljivo, je naše gospodarstvo na svetovnih trgih manj konkurenčno, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo uporabe digitalne tehnologije pa se selijo v države, kjer je delovna sila bolje izobražena, poudarjajo v ZIT.
Ne gre za veščino, temveč za znanje
Večje zanimanje za temeljna znanja računalništva in informatike (RIN) med mladimi že več let spodbujajo v Društvu ACM (Association for Computing Machinery), slovenski podružnici tega svetovnega združenja. V ta namen po osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah organizirajo tekmovanja iz računalništva in informatike (RIN).
Tekmovanje je del globalnega projekta
Brodnik poudarja, da pri ACM Slovenija skrbno načrtujejo tekmovanja, da sodelovanje omogočijo čim širši populaciji, hkrati pa povečujejo število tistih, ki imajo vrhunsko znanje RIN. »Naša tekmovanja so del oziroma so podobna tovrstnim tekmovanjem po svetu, kar jim daje kakovostno primerljivost na mednarodni ravni,« pojasnjuje sogovornik. Organizirana so v različnih kategorijah, v računalniškem mišljenju za osnovnošolce od drugega razreda ter srednješolce, v programiranju z delčki za osnovnošolce od četrtega razreda in srednješolce ter v programiranju za študente. Pri organizaciji in izvedbi sodelujejo mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ljubljanska fakulteta za informatiko, koprska fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, ljubljanski pedagoška in fakulteta za matematiko in fiziko ter Institut Jožefa Stefana. Tako zagotavljajo najvišjo stopnjo strokovnosti tekmovanj.
Od šolskega leta 2016/2017 se je tekmovanja udeležilo več kot 206 tisoč mladih. Samo v zadnjem šolskem letu se je tekmovanj udeležilo 34.670 mladih, kar je približno 10 odstotkov šolske populacije. Delež je precej večji v osnovnih šolah, kjer je udeleženih dobrih 12 odstotkov učenk in učencev.
Znanja RIN kot del splošne izobrazbe
»Mladi slišijo, da digitalizacija prihaja v vse poklice in dejavnosti, od storitvenih do proizvodno-predelovalnih. Zavedajo se, da bo prisotna v kateremkoli poklicu, ki ga bodo opravljali. Čeprav so že vešči uporabniki digitalizacije, pa večini ni povsem jasno, kako deluje in kako jo kreativno uporabljati v dejavnostih,« pravi Brodnik in dodaja, da težava izvira iz dejstva, da se s temelji RIN, ki so osnova digitalne tehnologije, med šolanjem ne seznanijo. Podobno težavo so po njegovih besedah zaznali že leta 2012 v Angliji, rešili pa so jo tako, da so RIN kot obvezni predmet uvedli v celotno vertikalo osnovnih in srednjih šol. »Znanja o RIN morajo postati del splošne izobrazbe, ki jo nato vsakdo uporabi v svojem poklicu,« je prepričan sogovornik.
Po znanju RIN Slovenci zaostajamo
Brodnik še pojasnjuje, da se zanimanje za tekmovanja in s tem za znanja o RIN v zadnji triadi osnovne šole, še bolj pa srednji šoli, začne zmanjševati. Eden izmed verjetnih razlogov je po njegovih besedah, da učenci v sedmem razredu začnejo spoznavati druge naravoslovne predmete, med katerimi pa ni računalništva in informatike. »Brez obveznega predmeta RIN v celotni vertikali slovenskega izobraževalnega sistema pri poznavanju osnov računalništva in informatike, ki bodo nujno potrebne v poklicni karieri, ne bo izboljšanja,« pravi Brodnik. Za ilustracijo še pove, da to potrjujejo tudi rezultati mednarodne olimpijade v RIN: najuspešnejša je Poljska, sledijo Romunija in druge države, Slovenija pa je zasedla 47. mesto. »Na Poljskem imajo RIN kot obvezni predmet v celotni osnovni in srednji šoli, pri nas pa pač ne.«
Na univerzitetni ravni tekmovanj v srednjeevropski regiji so slovenske ekipe na tekmovanju CERC 2021 dosegle nekaj boljše rezultate – najboljša slovenska ekipa je bila 24. Med prvih 10 ekip se je uvrstilo devet poljskih in ena madžarska ekipa, do 20. mesta še pet poljskih, tri hrvaške ter po ena madžarska in češka ekipa.
Vse je pripravljeno za predmet RIN v šolah
Ob tem Brodnik še pove, da bodo po končanih šolskih reformah v Evropi vsebine RIN v obveznih šolskih programih v 26 od 27 držav EU in v še desetih drugih državah stare celine.
V Sloveniji razne strokovne skupine že več let opozarjajo na problematiko oziroma nujnost uvedbe predmeta RIN kot obveznega v osnovne in srednje šole. Že leta 2017 so po nalogu tedanjega ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala pripravili akcijski načrt uvajanja RIN v osnovne in srednje šole, a stanje ostaja nespremenjeno.
»Pri tem imajo glavno in pohvalno vlogo mentorji po šolah in programski sveti, ki pripravljajo naloge in vsebino tekmovanj ter izdajajo brošure, zvezke in drugo gradivo z rešitvami vseh nalog ter tako mladim vsaj malo osmislijo RIN in njegovo vlogo v sodobnem svetu. Tekmovalni sistem pripravljamo tako, da bodo vsebine lahko nekoč uporabne kot učni pripomoček pri rednem pouku. Skratka, vse je pripravljeno za redni predmet RIN v naših osnovnih in srednjih šolah, samo še uvesti ga moramo,« sklene Andrej Brodnik.
Najbolj zagnani si zaslužijo pozornost
Tekmovanja Društva ACM so na Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri GZS prepoznali kot odličen način, da mladi razvijejo svoje veščine in strast do tehnologije, ki jo bodo vse bolj potrebovali v digitalnem svetu. Zato so se odločili, da bodo vrednost tovrstnega tekmovanja poudarili s slovesnim dogodkom, na katerem bodo 21. aprila letos podelili nagrade zmagovalcem v različnih kategorijah tekmovanj in njihovim mentorjem.
Nenad Šutanovac, direktor ZIT, pravi, da gre za tekmovanja, ki pomembno pripomorejo k zanimanju učencev in dijakov za računalništvo in s tem za vpise na študijske programe računalništva in informatike. »V Združenju za informatiko in telekomunikacije se v času, ko v slovenskih podjetjih že močno čutimo pomanjkanje kadrov s tega področja in bi morali število diplomantov vsaj podvojiti, zavedamo pomena teh aktivnosti za naše celotno gospodarstvo. A zavedati se je treba, da so tovrstna tekmovanja bolj dopolnilo in ne morejo nadomestiti rednega predmeta v šolah,« je dejal Šutanovac.
Uvajanje obveznega predmeta s področja računalništva in informatike v osnovne in srednje šole je po njegovih besedah temelj za dolgoročno reševanje tovrstne kadrovske problematike. »Slovenija je že zdaj na repu evropskih držav, kar zadeva uvajanje tega obveznega predmeta, žal pa na osnovi strategije Digitalna Slovenija 2030 lahko sklepamo, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo proti temu.«
