REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sergej Karaganov: Rusija bi z uporabo svojega jedrskega orožja lahko rešila človeštvo pred globalno katastrofo!

Sergej Karaganov: Rusija bi z uporabo svojega jedrskega orožja lahko rešila človeštvo pred globalno katastrofo!Nadzor izstrelitve rakete. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Profesor Sergej Karaganov, častni predsednik Ruskega sveta za zunanjo in obrambno politiko ter akademski nadzornik na Visoki šoli za mednarodno ekonomijo in zunanje zadeve (HSE) v Moskvi je nedavno objavil razpravo, ki jo je povzela v Evropi cenzurirana agencija RT.

Na ukrajinskih poljih se prav zdaj ne odloča samo in niti ne toliko o tem, kakšen bo prihodnji svetovni red. Pač pa o tem, ali se bo svet, ki smo ga vajeni, sploh ohranil ali pa bodo ostale le radioaktivne ruševine, ki bodo zastrupljale ostanke človeštva. 

Razprava je doživela vrsto polemičnih odzivov. Dobila je tudi nadaljevanje, s katerim se je Karaganov odzval na ocene kritikov, ki menijo, da bi bila uporaba ruskega jedrskega orožja nevarna za svet.

Vendar pa gre za izjemno pomembno rusko javno razpravo, o kateri pa zahodni mediji skoraj v celoti - molčijo.

Tudi zato, da bi bili prebivalci držav, v katerih delujejo, vse do zadnjega prepričani, da Rusija nikoli ne bo uporabila jedrskega orožja in da zato lahko do mile volje pošiljajo vedno novo in novo orožje popolnoma brez posledic za taiste države.

Med te države spada tudi Slovenija.

Slovenska vlada, slovensko zunanje ministrstvo, obrambno ministrstvo, razni zunanjepolitični svetovalci in predsednica države se nevarnosti, ki je pred nami - očitno sploh ne zavedajo.

Zanašajo se na sedanjo rusko jedrsko doktrino, (ki jo pravkar v Rusiji ponovno pretresajo) prepričani, da si Rusija nikoli ne bi upala uporabiti jedrskega orožja, še posebej pa ne prva.

A to žal ni res.

Razprava Sergeja Karaganova kaže, da bi posledice lahkomiselnih dejanj članic zveze NATO lahko nastopile kmalu.

In če bodo, bodo zelo hude.

Zato te informacije ne bi smeli cenzurirati, kot to počne Evropska unija.

Ne bi jih smeli prikrivati, pač pa jih dobro poznati. In o njih še bolj skrbno premisliti.

To še posebej velja glede na status Sergeja Karaganova kot nekdanjega predsedniškega svetovalca Borisa Jelcina in Vladimirja Putina ter njegov položaj vodje Sveta za zunanjo in obrambno politiko, znanega moskovskega možganskega trusta.

Nekatere vidne osebnosti so se sicer tudi v Rusiji na njegov predlog odzvale zgroženo, medtem ko so nekateri razmišljanje Karaganova podprli.

V prihodnje bomo prevedli še več teh razprav. 

V nadaljevanju pa objavljamo razmišljanje Sergeje Karaganova z naslovom »Rusija bi lahko z uporabo svojega jedrskega orožja rešila človeštvo pred globalno katastrofo«: »Naša država in njeno vodstvo sta, kot se mi zdi, pred težko izbiro. Vedno bolj je jasno, da se naš spopad z Zahodom ne bo končal, tudi če bomo v Ukrajini dosegli delno - kaj šele uničujočo - zmago. Tudi če popolnoma osvobodimo regije DoneckLuganskZaporožje in Herson, bo to zgolj minimalna zmaga. Nekoliko večji uspeh bi bil, če bi v letu ali dveh osvobodili celotno vzhodno in južno Ukrajino. Vendar pa bi del države še vedno ostal s še bolj zagrenjenim  ultranacionalističnim prebivalstvom, polnim orožja - krvaveča rana, ki grozi z neizogibnimi zapleti, kot je nova vojna.

Položaj bi bil lahko še slabši, če bi za ceno pošastnih žrtev osvobodili celotno Ukrajino, a bi nam ostale ruševine in prebivalstvo, ki nas večinoma sovraži. Za njihovo 'prevzgojo' bi potrebovali več kot desetletje.

Vsaka od teh možnosi, zlasti zadnja, bo Rusijo odvrnila od prepotrebnega premika njenega duhovnega, gospodarskega, vojaškega in političnega središča na vzhod Evrazije. Ostali bomo pri nepotrebnem osredotočanju na Zahod. Ozemlja današnje Ukrajine, zlasti osrednja in zahodna, pa bodo pritegnila resurse - tako človeške kot finančne. Te regije so bile močno subvencionirane že v času Sovjetske zveze.«

»Medtem se bo sovražnost Zahoda nadaljevala; podpiral bo počasi tlečo gverilsko državljansko vojno.

Ponovno je treba vzbuditi strah pred atomsko zaostritvijo. V nasprotnem primeru je človeštvo obsojeno na propad. 

Privlačnejša možnost je osvoboditev in ponovna združitev vzhoda in juga ter kapitulacija za ostanke Ukrajine s popolno demilitarizacijo, s čimer se ustvari puferska, prijateljska država. Vendar bi bil takšen izid mogoč le, če bi nam uspelo zlomiti voljo Zahoda, da podpre kijevsko hunto in jo uporabi proti nam, ter blok pod vodstvom Združenih držav prisiliti v strateški umik.

In tu pridem do ključnega vprašanja, o katerem se skorajda ne razpravlja.

Temeljni vzrok - in dejansko glavni razlog - ukrajinske krize, pa tudi številnih drugih konfliktov v svetu in splošnega povečanja vojaških groženj je vse večji propad sodobnih zahodnih vladajočih elit.

To krizo spremlja izjemno hiter premik ravnotežja moči v svetu v korist svetovne večine, ki jo gospodarsko vodi Kitajska in delno Indija, vojaško in strateško sidro pa je Rusija. To slabljenje ne vznemirja le imperialno-kosmopolitskih elit (ameriški predsednik Joe Biden in njemu  podobni), temveč tudi plaši imperialno-nacionalne elite (kot je bil njegov predhodnik Donald Trump). Zahod izgublja prednost, ki jo je imel pet stoletij, da je z vsiljevanjem svojega  političnega in gospodarskega reda ter vzpostavljanjem kulturne prevlade, predvsem z grobo silo posesal bogastvo vsega sveta. Zato ni hitrega konca obrambnega, a agresivnega soočenja, ki ga je sprožil Zahod.

Ta moralni, politični in gospodarski zlom se pripravlja že od sredine šestdesetih let prejšnjega  stoletja, prekinil ga je razpad Sovjetske zveze, a se je z novo močjo nadaljeval v letu 2000 (mejniki so bili  porazi Američanov in njihovih zaveznikov v Iraku in Afganistanu ter kriza zahodnega gospodarskega modela leta 2008).«

Karaganov: Temeljni vzrok - in dejansko glavni razlog - ukrajinske krize, pa tudi številnih drugih konfliktov v svetu in splošnega povečanja vojaških groženj je vse večji propad sodobnih zahodnih vladajočih elit. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Da bi ta seizmični premik upočasnili, se je Zahod začasno konsolidiral.

ZDA so Ukrajino spremenile v boksarsko vrečo, da bi zvezale roke Rusiji, politično-vojaški oporni točki nezahodnega sveta, osvobojenega okovov neokolonializma.

V idealnem primeru bi seveda Američani radi preprosto uničili našo državo in tako korenito oslabili nastajajočo alternativno velesilo, Kitajsko. Ker se nismo zavedali neizogibnosti spopada ali pa smo zbirali svojo moč, smo bili počasni pri preventivnem ukrepanju.«

»Poleg tega smo v skladu s sodobnim, predvsem zahodnim političnim in vojaškim razmišljanjem nepremišljeno dvignili prag za uporabo jedrskega orožja, nenatančno ocenili razmere v Ukrajini in nismo bili povsem uspešni pri izvajanju sedanje vojaške operacije.

Z notranjimi neuspehi so zahodne elite dejavno gojile plevel, ki se je ukoreninil v tleh 70 let blaginje, nasičenosti in miru.

Ta obsega protičloveške ideologije: zanikanje družine,  domovine, zgodovine, ljubezni med moškimi in ženskami, vere, služenja višjim idealom, vsega, kar je človeško.«

»Njihova filozofija je izločiti tiste, ki se zoperstavljajo. Cilj je kastracija ljudi, da bi zmanjšali njihovo zmožnost upiranja sodobnemu 'globalističnemu' kapitalizmu,  ki postaja vse bolj očitno nespravljiv in škodljiv za človeka in človeštvo.

Medtem oslabljene ZDA uničujejo Zahodno Evropo in druge od njih odvisne države ter jih skušajo potisniti v spopad, ki bo sledil Ukrajini. Elite v večini teh držav so izgubile občutek in v paniki zaradi krize lastnega položaja doma in v tujini svoje države ubogljivo vodijo v zakol. Hkrati je zaradi večjega neuspeha, občutka nemoči, stoletne rusofobije, intelektualne degradacije in izgube strateške kulture njihovo sovraštvo skorajda močnejše od sovraštva do ZDA.

Zato pot večine zahodnih držav jasno kaže na nov fašizem, ki bi ga lahko imenovali 'liberalni' totalitarizem. V prihodnosti, in to je najpomembnejše, bo samo še slabše.«

»Premirja so mogoča, sprava pa ne. Jeza in obup bosta še naprej naraščala v valovih in valovih. Ta smer gibanja Zahoda je jasen znak drsenja proti izbruhu tretje svetovne vojne. Ta se je že začela in bi lahko izbruhnila v popoln ogenj bodisi po naključju bodisi zaradi vse večje nesposobnosti in neodgovornosti vladajočih krogov na Zahodu.

Ta vojaška operacija se ne more končati z odločilno zmago, ne da bi Zahod prisilili v strateški umik ali celo kapitulacijo. Zahod moramo prisiliti, da opusti poskuse vračanja zgodovine nazaj, da opusti poskuse globalne prevlade in ga prisiliti, da se spopade z lastnimi težavami, da obvlada svojo sedanjo večplastno krizo. Grobo rečeno, Zahod mora preprosto oditi (piss-off: odje*ati) in  prenehati s svojim vmešavanjem v delovanje Rusije in preostalega sveta.

Uvedba umetne inteligence in robotizacija vojne povečujeta nevarnost nenačrtovane eskalacije. Stroji lahko delujejo zunaj nadzora zmedenih elit.

Razmere poslabšuje 'strateški parazitizem' - v 75 letih relativnega miru so ljudje pozabili na vojne grozote in se nehali spraševati celo o jedrskem orožju. Povsod, zlasti pa na Zahodu, je nagon za samoohranitev oslabel.

Več let sem preučeval zgodovino jedrske strategije in prišel do nedvoumnega, čeprav neznanstvenega zaključka.

Pojav jedrskega orožja je posledica posredovanja Vsemogočnega, ki je zgrožen, ker je človeštvo v eni generaciji sprožilo dve svetovni vojni, ki sta terjali na desetine milijonov življenj, zato nam je dal orožje Armagedona, da bi tistim, ki so izgubili strah pred peklom, pokazal, da ta obstaja.

Na tem strahu je temeljil relativni mir v zadnjih treh  četrtinah stoletja.

Zdaj pa strahu ni več. Zgodilo se je nekaj nepredstavljivega v smislu prejšnjih predstav o jedrskem odvračanju - skupina vladajočih elit je v napadu obupnega besa sprožila obsežno vojno v spodnjem delu jedrske velesile.«

»Ponovno je treba vzbuditi strah pred atomsko zaostritvijo. V nasprotnem primeru je človeštvo obsojeno na propad.

S tem ko bomo Zahod prisilili h katarzi in opustitvi hegemonije njegovih elit, ga bomo prisilili, da se umakne pred globalno katastrofo.

Na ukrajinskih poljih se prav zdaj ne odloča samo in niti ne toliko o tem, kakšen bo prihodnji svetovni red. Pač pa o tem, ali se bo svet, ki smo ga vajeni, sploh ohranil ali pa bodo ostale le radioaktivne ruševine, ki bodo zastrupljale ostanke človeštva.

Z zlomom volje Zahoda pri vsiljevanju njegove agresije ne bomo rešili le sebe in dokončno osvobodili svet izpod petstoletnega zahodnega jarma, temveč bomo rešili tudi celotno človeštvo. S tem ko bomo Zahod prisilili h katarzi in opustitvi hegemonije njegovih elit, ga bomo prisilili, da se umakne pred globalno katastrofo. Človeštvo bo dobilo novo priložnost za razvoj.

Seveda je pred nami težak boj. Rešiti je treba tudi lastne notranje težave - dokončno se znebiti miselnosti zahodocentrizma in Zahodnjakov v vodstvenem razredu. Zlasti kompradorjev in njihovega posebnega načina razmišljanja. Seveda nam na tem področju nevede pomaga Natov blok.«

Putin in Karaganov: Oba se strinjata, da oslabljene ZDA uničujejo Zahodno Evropo in druge od njih odvisne države ter jih skušajo potisniti v spopad, ki bo sledil Ukrajini.
Putin in Karaganov: Oba se strinjata, da oslabljene ZDA uničujejo Zahodno Evropo in druge od njih odvisne države ter jih skušajo potisniti v spopad, ki bo sledil Ukrajini. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Naše '500-letno' romanje po Evropi nam je dalo veliko koristnih lekcij in nam pomagalo oblikovati našo veliko kulturo. Negujmo našo evropsko dediščino. Vendar je čas, da se vrnemo domov, k sebi.

Le če je v Beli hiši norec, ki sovraži tudi svojo državo, se bodo ZDA odločile za napad v 'obrambo' Evropejcev in povabile k povračilnemu ukrepu tako, da bodo žrtvovale hipotetični Boston za hipotetični Poznan. Američani in Zahodnoevropejci se tega dobro zavedajo, le da o tem raje ne razmišljajo. Tudi mi smo s svojimi miroljubnimi izjavami prispevali k tej nepremišljenosti.

Začnimo z nabrano prtljago živeti po svoje. Naši prijatelji na zunanjem ministrstvu so pred kratkim naredili pravi preboj, ko so v svojem konceptu zunanje  politike Rusijo označili za civilizacijsko državo. Jaz bi dodal - civilizacija civilizacij, ki je odprta tako za sever kot za jug, za zahod kot za vzhod. Zdaj je glavna smer razvoja na jugu, severu in predvsem na vzhodu.

Soočenje z Zahodom v Ukrajini, ne glede na to, kako se bo končalo, nas ne sme odvrniti od strateškega notranjega gibanja - duhovnega, kulturnega, gospodarskega, političnega, vojaškega in političnega - proti UraluSibiriji in Tihemu oceanu. Potrebna je nova uralsko-sibirska strategija, ki bo vključevala več močnih projektov za duhovni vzpon, med njimi seveda tudi ustanovitev tretje prestolnice v Sibiriji. To gibanje bi moralo postati del prepotrebne formulacije 'ruskih sanj' - podobe Rusije in sveta, h katerima se stremi.

Pogosto sem že zapisal, in pri tem nisem osamljen, da velike države brez velike ideje prenehajo biti take ali preprosto izginejo v prazno. Zgodovina je polna grobov sil, ki so izgubile svojo pot. To idejo je treba ustvariti od zgoraj in se ne zanašati na to, kar prihaja od spodaj, kot to počnejo bedaki ali lenuhi. Ustrezati mora najglobljim vrednotam in težnjam  ljudi, predvsem pa nas mora vse popeljati naprej. Za njeno oblikovanje pa sta odgovorna elita in vodstvo države. Zamuda pri oblikovanju takšne vizije je nesprejemljivo dolga.

Da pa bi se prihodnost uresničila, je treba premagati odpor sil iz preteklosti, tj. Zahoda. Če tega ne bo mogoče doseči, bo skoraj zagotovo prišlo do svetovne vojne v polnem obsegu. Ta bo verjetno zadnja te vrste.

In tu sem prišel do najtežjega dela tega članka. Lahko se borimo še leto ali dve ali celo tri, pri tem pa žrtvujemo na tisoče in tisoče naših najboljših mož in zmeljemo še na stotisoče tistih, ki so se nesrečno ujeli v tragično zgodovinsko past tega, kar se zdaj imenuje Ukrajina.

Toda ta vojaška operacija se ne more končati z odločilno zmago, ne da bi Zahod prisilili v strateški umik ali celo kapitulacijo. Zahod moramo prisiliti, da opusti poskuse vračanja zgodovine nazaj, da opusti poskuse globalne prevlade in ga prisiliti, da se spopade z lastnimi težavami, da obvlada svojo sedanjo večplastno krizo.

Grobo rečeno, Zahod mora preprosto oditi (piss-off: odje*ati) in prenehati s svojim vmešavanjem v delovanje Rusije in preostalega sveta.«

Ukrajinsko pokopališče  Vir: Yandex
Ukrajinsko pokopališče. Vir: Yandex, posnetek zaslona

»Da pa bi se to zgodilo, morajo zahodne elite ponovno odkriti svoj izgubljeni čut za samoobrambo in razumeti, da so poskusi izčrpavanja Rusije z igranjem Ukrajincev proti njej kontraproduktivni za sam Zahod.

Verjetno ne bomo hitro pridobili podpore, čeprav bi mnogi na globalnem jugu občutili zadovoljstvo ob porazu svojih nekdanjih tlačiteljev, ki so jih ropali, izvajali genocide in jim vsiljevali tujo kulturo. Toda na koncu zmagovalci niso deležni sodbe. Zahvaljujejo se rešiteljem.

Verodostojnost jedrskega ustrahovanja je treba obnoviti z znižanjem nesprejemljivo visokega praga za uporabo atomskega orožja in s previdnim, a hitrim napredovanjem po lestvici zastraševanja in stopnjevanja. Prvi koraki so že bili storjeni z izjavami predsednika in drugih voditeljev v ta namen, z začetkom nameščanja jedrskega orožja in njegovih nosilcev v Belorusiji ter s povečanjem bojne učinkovitosti strateških sil za prestrezanje. Na tej lestvici je še kar nekaj korakov. Naštel sem jih približno dva ducata. Lahko bi šli celo tako daleč, da bi naše rojake in vse ljudi dobre volje opozorili, da morajo zapustiti svoje domove v bližini  objektov morebitnih jedrskih napadov v državah, ki neposredno podpirajo režim v Kijevu. Sovražnik mora vedeti, da smo pripravljeni izvesti preventivni povračilni udarec kot odgovor na njegovo sedanjo in preteklo agresijo, da bi preprečili zdrs v globalno termonuklearno vojno.

Pogosto sem dejal in zapisal, da je s pravo strategijo odvračanja in celo uporabe mogoče zmanjšati tveganje 'povračilnega' jedrskega ali drugega napada na naše ozemlje. Le če je v Beli hiši norec, ki sovraži tudi svojo državo, se bodo ZDA odločile za napad v 'obrambo' Evropejcev in povabile k povračilnemu ukrepu tako, da bodo žrtvovale hipotetični Boston za hipotetični Poznan. Američani in Zahodnoevropejci se tega dobro zavedajo, le da o tem raje ne razmišljajo. Tudi mi smo s svojimi miroljubnimi izjavami prispevali k tej nepremišljenosti.

Po preučevanju zgodovine ameriške jedrske strategije vem, da Washington po tem, ko je Sovjetska zveza pridobila verodostojno jedrsko povračilno kapaciteto, ni nikoli resno razmišljal o uporabi jedrskega orožja na sovjetskem ozemlju, čeprav je javno blefiral. Ko je razmišljal o uporabi jedrskega orožja, je bilo to le proti 'napredujočim' sovjetskim silam v Zahodni Evropi. Vem, da sta pokojna nemška kanclerja Helmut Kohl in Helmut Schmidt pobegnila v svoje bunkerje takoj, ko se je na vajah pojavilo vprašanje takšne uporabe.«

»Premik po lestvici omejevanja in stopnjevanja bi moral biti dokaj hiter. Glede na trenutno usmeritev Zahoda - in degradacijo večine njegovih elit - je vsaka njegova naslednja odločitev bolj nekompetentna in ideološko zakrita kot prejšnja. In trenutno ne moremo pričakovati, da bodo te elite zamenjale odgovornejše in razumnejše. To se bo zgodilo šele po katarzah, ki bodo privedle do opustitve številnih ambicij.

Ne moremo ponoviti 'ukrajinskega scenarija'. Četrt stoletja nas niso poslušali, ko smo opozarjali, da bo širitev zveze NATO privedla do vojne; poskušali smo odlašati, se 'pogajati'. Zaradi tega smo se znašli v resnem oboroženem spopadu. Zdaj je cena neodločnosti za red velikosti višja, kot bi bila prej. 

Kaj pa, če sedanji zahodni voditelji nočejo popustiti? Morda so izgubili občutek za lastno varnost? Potem bomo morali zadeti skupino tarč v več državah, da bi tiste, ki so izgubili razsodnost, spravili k pameti. To je moralno zastrašujoča izbira - uporabili bi Božje orožje in se obsodili na veliko duhovno izgubo. Toda če tega ne storimo, ne bo propadla le Rusija, ampak najverjetneje tudi celotna človeška civilizacija.«

Jedrska vojna med Rusijo in ZDA - na evropskih tleh?
Jedrska vojna med Rusijo in ZDA - na evropskih tleh? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»To izbiro bomo morali sprejeti sami. Tudi prijatelji in simpatizerji je sprva ne bodo podprli. Če bi bil na mestu Kitajske, si ne bi želel nenadnega in dokončnega konca spopada, saj bo ta odvrnil ameriške sile in jim omogočil, da zberejo sile za odločilno bitko - bodisi neposredno bodisi v najboljši tradiciji Sun Tzuja - tako da sovražnika prisilijo, da se umakne brez boja. Kot Kitajec bi tudi nasprotoval uporabi jedrskega orožja, saj prenos spopada na jedrsko raven pomeni premik na področje, kjer je njegova država še vedno šibka.

To izbiro bomo morali sprejeti sami. Tudi prijatelji in simpatizerji je sprva ne bodo podprli. Če bi bil na mestu Kitajske, si ne bi želel nenadnega in dokončnega konca spopada, saj bo ta odvrnil ameriške sile in jim omogočil, da zberejo sile za odločilno bitko - bodisi neposredno bodisi v najboljši tradiciji Sun Tzuja - tako da sovražnika prisilijo, da se umakne brez boja.

Poleg tega odločno ukrepanje ni v skladu s kitajsko filozofijo zunanje politike, ki poudarja gospodarske dejavnike (ob kopičenju vojaške moči) in se izogiba neposrednemu spopadu. Zaveznika bi podprl tako, da bi mu zagotovil kritje v zaledju, vendar bi mu stal za hrbtom in ne bi vstopil v spopad. (V tem primeru morda ne razumem dovolj dobro te filozofije in svojim kitajskim prijateljem pripisujem motive, ki niso njihovi.) Če bi Rusija uporabila jedrsko orožje, bi Peking to obsodil. Toda kitajska srca bi se razveselila tudi ob zavedanju, da je bil ugledu in položaju ZDA zadan hud udarec.

Kako bi se odzvali, če bi (Bog ne daj!) Pakistan napadel Indijo ali obratno? Bili bi zgroženi. Razburjeni, ker je bil jedrski tabu prelomljen. Potem pomagajmo žrtvam in ustrezno spremenimo svojo jedrsko doktrino.

Za Indijo in druge države svetovne večine, vključno z državami z jedrskim orožjem (Pakistan, Izrael), je uporaba jedrskega orožja nesprejemljiva tako iz moralnih kot geostrateških razlogov. Če bo njihova uporaba 'uspešna', bo jedrski tabu - prepričanje, da se takšno orožje ne sme nikoli uporabiti in da je njegova uporaba neposredna pot do jedrskega Armagedona - razvrednoten.

Verjetno ne bomo hitro pridobili podpore, čeprav bi mnogi na globalnem jugu občutili zadovoljstvo ob porazu svojih nekdanjih tlačiteljev, ki so jih ropali, izvajali genocide in jim vsiljevali tujo kulturo.

Toda na koncu zmagovalci niso deležni sodbe. Zahvaljujejo se rešiteljem. Zahodnoevropska politična kultura se ne spominja, preostali svet pa se spominja (in to s hvaležnostjo), kako smo pomagali Kitajcem, da so se osvobodili brutalne japonske okupacije, in številnim zahodnim kolonijam, da so se znebile kolonialnega jarma.

Seveda, če nas sprva ne bodo razumeli, bodo imeli toliko večjo spodbudo, da se podučijo. Kljub temu je zelo verjetno, da lahko zmagamo in pozornost sovražnih držav usmerimo brez skrajnih ukrepov ter jih prisilimo k umiku. Po nekaj letih pa bomo prevzeli funkcijo kitajskega zaledja, ki jo zdaj opravlja za nas in jo podpira v njenem boju z ZDA. Potem se bo mogoče temu boju izogniti brez velike vojne. In zmagali bomo skupaj v dobro vseh, tudi prebivalcev  zahodnih držav.

Na tej stopnji bosta Rusija in preostalo človeštvo skozi vse trpljenje in travme prešla v prihodnost, ki je po mojem mnenju svetla - večpolarna, večkulturna, večbarvna - in daje državam in narodom možnost, da poleg skupne usode, ki bi morala združevati ves svet, gradijo tudi svojo lastno.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek