Modrow je vodenje vzhodnonemške vlade prevzel po odstopu njegovega predhodnika Egona Krenza. Foto: Reuters
Modrow je vodenje vzhodnonemške vlade prevzel po odstopu njegovega predhodnika Egona Krenza. Foto: Reuters

Hans Modrow je bil kmalu po padcu zidu leta 1989 izvoljen za predsednika ministrskega sveta NDR in takrat napovedal, da bo Vzhodno Nemčijo spremenil v demokracijo, toda po prvih svobodnih volitvah je moral že po petih mesecih ponovno odstopiti.

NDR je vodil od novembra 1989 do aprila 1990, po padcu Berlinskega zidu pa se je z zvezno vlado pogajal o prvih korakih k združitvi Nemčije.

S smrtjo Hansa Modrowa je "naša stranka izgubila pomembno osebnost", je ob njegovi smrti dejala vodja poslanske skupine nemške Levice (Die Linke) Dietmar Bartsch in nekdanji vodja poslanske skupine Gregor Gysi.

"Miren proces vzpostavljanja nemške enotnosti je bil eden od njegovih posebnih dosežkov. To bo ostala njegova politična zapuščina," sta v nekrologu še zapisala Bartsch in Gysi.

Po ponovni združitvi Nemčije je Modrow od leta 1990 do 1994 sedel v nemškem Bundestagu kot poslanec stranke Demokratičnega Socializma (PDS), ki je v Nemčiji delovala od leta 1989 do leta 2007, ko se je priključila novoustanovljeni Levici (Die Linke).

V obdobju med letoma 1999 in 2004 je Modrow stranko PDS zastopal tudi v Evropskem parlamentu.

Od leta 2007 je bil Modrow predsednik sveta starešin pri stranki Die Linke. Foto: Reuters
Od leta 2007 je bil Modrow predsednik sveta starešin pri stranki Die Linke. Foto: Reuters

Kot socialist je nekajkrat izrazil kritične poglede na novo združeno državo. Večkrat je v intervjujih dejal, da je bila združitev Nemčije izpeljana prehitro, NDR je po njegovem propadla preveč brezpogojno in bila preveč enostransko obsojena kot "nepravična država".

"V zunanjih odnosih se pod NDR hladna vojna ni spremenila v vročo vojno," je dejal. "In po nasilju druge svetovne vojne se nam je uspelo spoprijateljiti s Poljsko," je v pogovoru za Reuters leta 1999 poudarjal dosežke nekdanje države.

Čeprav je izvedel reforme, so mu nasprotniki očitali, da je poskušal odložiti politične spremembe in ponovno združitev, do katere je prišlo oktobra 1990. Kritizirali so ga tudi, ker je poskušal le preimenovati zloglasno tajno policijo Stasi, namesto da bi jo ukinil.

Leta 1993 je bil spoznan za krivega volilne goljufije na občinskih volitvah maja 1989, vendar ni bil zaprt, sam pa je obtožbe označil za politično motivirane.