Komisija pripravlja več dejavnosti, ki jih bo podrobneje predstavila na začetku marca, je za STA povedal predsednik komisije Jože Dežman. "Vstop v rov svete Barbare je bil komemoriran že v preteklosti. Spomin nanj pa je potreben, da se spomnimo, v kakšnih razmerah so morali posmrtni ostanki umorjenih v rovu svete Barbare v Hudi Jami čakati od leta 2009 do 2016, ko je bilo 1416 umorjenih končno pokopanih v začasen grob na pokopališču Dobrava v Mariboru," je pojasnil.

V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev. Okoli 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Nato se je zadeva za nekaj let ustavila, po sprejetju zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev leta 2015 pa so se stvari premaknile naprej. Posmrtne ostanke iz začasne kostnice v Hudi Jami so oktobra 2017 prenesli in pokopali na pokopališču v spominskem parku Dobrava v Mariboru.

Dežman je spomnil, da spomenik žrtvam vseh vojn in z njimi povezanih žrtev v Ljubljani še vedno nima posvetilnega napisa.

Prav tako je opozoril, da ljubljanska občina z županom Zoranom Jankovićem na čelu "zavrača tako pokop žrtev genocida nad Romi (porajmos), ki so jih umorili partizani, in žrtev najhujšega bratomornega zločina v slovenski zgodovini, več kot 3450 umorjenih iz Jame pod Macesnovo gorico." Zato sta po njegovem mnenju potrebna tako spominjanje kot dialog.

Na ljubljanski občini in pokopališču Žale vztrajajo, da je omenjeno pokopališče namenjeno občanom Ljubljane in na njem ni prostora za pokop žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico, kar predlaga komisija vlade za prikrita grobišča. Predlagajo, da bi prostor za žrtve našli na najbližjem pokopališču ali v Spominskem parku Teharje.