Kralj Toura, ki je šele začel pisati zgodovino

Tadej Pogačar pri 22 letih piše kolesarsko zgodovino. Še drugič zapored je dobil dirko vseh dirk, Tour de France. Časa za proslavljanje ne bo, saj z reprezentančno kolesarsko odpravo že jutri leti proti Tokiu, kjer ga v soboto na olimpijskih igrah čaka cestna dirka.

PARIZ > Na tako in drugače zahtevni preizkušnji pod goro Fudži, v katero se številčna konkurenca podaja z različnimi popotnicami, bi lahko tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič, ki jima bosta pomagala Jan Polanc in Idrijčan Jan Tratnik, imela vidni vlogi. Olimpijsko odličje je sicer na enodnevni dirki, ki ima svoje posebnosti, nehvaležno napovedovati, a ko imaš v izbrani vrsti številko ena in dve s svetovne lestvice ter aktualnega zmagovalca dirke po Franciji je slovenskemu selektorju Andreju Hauptmanu težko zastaviti nižje cilje. Danes je v vlogi športnega direktorja ekipe UAE Emirates na paradi šampionov nazdravil še drugi zaporedni zmagi Pogačarja na dirki po Franciji, kjer je mladi slovenski as v dveh letih pobral šest etapnih zmag in ravno toliko majic. Najpomembnejša je seveda rumena za najboljšega v skupnem seštevku dirke, ki so jo prvič pripravili davnega leta 1903.

Za konec zmaga van Aerta, Mezgec četrti
Zadnji tekmovalni vikend na Touru je zaznamoval Belgijec Wout van Aert. Moštveni kolega Primoža Rogliča pri Jumbu Vismi je dobil tako sobotni kronometer kot tudi današnji ciljni sprint glavnine na Elizejskih poljanah. Van Aert, ki se je proslavil tudi na Mont Ventouxu, je dirko po Franciji končal s tremi etapnimi zmagami, kolikor jih je zbral tudi Tadej Pogačar. Danes je v rumeni majici užival v šampionski paradi, ki se ni iztekla po željah Marka Cavendisha. Britanski sprinter je ostal pri štirih etapnih zmagah na letošnjem Touru in skupno 34 ter delitvi rekorda z Eddyjem Merckxom. Danes je bil tretji, tik za njim pa se je uvrstil Luka Mezgec.

Slovensko spoznavanje Toura se začenja bistveno kasneje. Prvi slovenski kolesar, ki je pripeljal v Pariz, je bil leta 1986 Primož Čerin. V tistih časih so bili že kolesarski preboj in preživetje na tritedenskem maratonu ter slavnostni prihod na Elizejske poljane svojevrstna zmaga. Za zmage v polnem pomenu besede pa je bilo treba počakati vse do leta 2017, ko je prvo slovensko etapo na Touru dobil Primož Roglič, ki je tudi sprožil kolesarsko evforijo v Sloveniji. Nemara je prav s svojo neverjetno športno preobrazbo iz smučarja skakalca v kolesarja, ki zmaguje na največjih dirkah, postal pravi magnet za ljudske množice in se zasidral v srca slovenskih navijačev. Tudi zato je bila lanska drama v slovenski režiji v praktično zadnjem dejanju Toura, ki se je razpletla v korist Pogačarja, svojevrstni šok za navijače v domovini. Posledično so letos na Touru še bolj nestrpno pričakovali ponovitev slovenskega dvoboja, ki pa ga je bilo konec, še preden se je zares začel.

Roglič je tako kot še nekateri papirnati izzivalci Pogačarja zaradi posledic padcev v prvem tednu dirke po Franciji ostal v ozadju in kmalu odstopil. Takrat je imel Pogačar zmago na Touru že v rokah. V prepričljivem slogu je dobil kronometer, na alpskih prelazih pa je konkurenca zmrznila. “Ne moremo reči, da se je poigraval s tekmeci, ker bi mu ne bi bili dorasli. Dejansko se Pogačarjevo telo odziva boljše, ko ozračje ni tako vroče. Njegova primerjalna prednost je raznovrstnost. Zelo dober je na vseh terenih, kar mu je tudi prineslo letošnjo zmago. Tadej je gotovo želel dokazati, da lani ni osvojil rumene majice le zato, ker bi se pred odločilnim kronometrom držal v zavetju konkurence,” je povedal Andrej Cimprič, ki je med letoma 2011 in 2020 skrbel za državno selekcijo mladincev.

Eden obetavnejših rodov je bil prav Pogačarjev, ki se je v mladinski konkurenci brusil v letih 2015 in 2016. Šampion s Klanca pri Komendi v mlajših kategorijah sprva ni izstopal, a je dobil etapni dirki, ki sta izstrelili med elito še vrsto drugih kolesarjev - Lunigiana med mladinci in Tour de l'Avenir pri mlajših članih. Potem je sledila bliskovita uveljavitev v absolutni konkurenci, Vrhunec seveda predstavljata obe zmagi na Touru. “Lani je bilo manj stresno. Letos sem dva tedna nosil rumeno majico, kar je pomenilo, da sem se moral vsak dan pojaviti na odru in nato še opraviti novinarske konference. Zmagi pa lahko primerjam po kolesarski plati, obakrat je bilo res izjemno težko,” je povedal Pogačar, ki je na sobotnem kronometru osvojil osmo mesto. V skupnem seštevku pa je ob koncu imel še vedno zajetno prednost petih minut in 20 sekund pred najbližjim zasledovalcem, Dancem Jonasom Vingegaardom.

---