Zakaj ni zdravil? Slovenija je največja odvisnica od tujih trgov, ti podatki razkrivajo tragično sliko!

Ob vedno večjih težavah s pomanjkanjem zdravil na slovenskem trgu je vlada sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili.

Čez poletje nameravajo sprejeti še druge sistemske ukrepe, ki bodo zagotovili, da bomo jeseni, ko število respiratornih okužb naraste, pripravljeni, je poudaril državni sekretar z ministrstva za zdravje Tadej Ostrc.

Vlada in mediji krizo na področju zdravil opisujejo le kot »vsesplošno« evropsko krizo.

Over the past 20 years, #Europe has seen a 20-fold increase in #drug  shortages. Governments have used the #Ukrainewar and the #energycrisis to obscure structural causes. Our cross-border #investigation  explores the real reasons behind the crisishttps://t.co/yr16NSwruK

— European Data Journalism Network (@EdjNet) July 4, 2023

V tem je sicer nekaj resnice, a še zdaleč ne vse.

Na preskrbo z zdravili na področju celotne Evropske unije vpliva pomanjkanje surovin, pa tudi specifika trga z zdravili in seveda geostrateški položaj posamezne države.

Na ravni EU se je tako oblikovala koalicija majhnih držav, med katere spada tudi Slovenija, ki aktivno sodeluje pri pripravi farmacevtskega paketa.

Ta naj bi zagotovil državam, kot je Slovenija, enakopravno obravnavo pri dobavi novih zdravil.

Minister za zdravje prav tako vidi rešitev za probleme Slovenije v novih rešitvah na evropskem trgu z zdravili.

Toda ko pogledamo podatke, lahko vidimo, da je za velik del težav odgovorna tudi struktura farmacevtskih nabav v Sloveniji.

Slovenija je namreč prva med državami, kot kaže raziskava projekta MIIR, objavljena na strani Voxeurope, ki največ farmacevtskih izdelkov nabavlja v tujini, izven EU in jih tja tudi izvaža.

Še tako spremenjena pravila na evropskem trgu torej Sloveniji, ki je zelo odvisna od tujih trgov tako pri izvozu kot pri uvozu ne bodo pomagala prav veliko.

In pri tem je prav tako neresnica, da je v Sloveniji pomanjkanje zdravil večje, ker je država pač majhna.

V Evropi so še druge države, ki so manjše, a ne trpijo takšnega pomanjkanja, kot Slovenija.

Že 15. decembra 2022 je sicer Evropska agencija za zdravila (EMA) objavila, da se skoraj vse države Evropske unije soočajo s pomanjkanjem zdravil.

Od leta 2000 do 2018 se je zabeleženo pomanjkanje zdravil v Evropi res povečalo za 20-krat.

Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni.

"nemudoma".  torej 16mesecev po prvem signifikantnem absentizmu kaksnega zdravila....Beseda ni konj.

— pedi kardio (@PKardio) July 6, 2023

Vojno v Ukrajini in energetsko krizo politični voditelji v različnih državah uporabljajo kot priročna izgovora, da bi prikrili resničnost.

Toda zdi se, da ima težava druge, globje vzroke, pa tudi sama ameriška posredniška vojna v Ukrajini ni bila naravna nesreča, pač pa zanjo v veliki meri nosi odgovornost tudi evropska politična elita.

Po poročilu Evropske farmacevtske unije (PGEU) za leto 2022 so se vse države EU, ki so se odzvale na anketo (vključevala je farmacevtske zbornice in lekarniška združenja iz 29 držav evropske regije), v zadnjih 12 mesecih soočale s pomanjkanjem zdravil v lekarnah.

Večina držav je poročala, da se je stanje v primerjavi s prejšnjimi 12 meseci poslabšalo (75,86 odstoka) ali ostalo enako (24,14 odstotka). Nobena država ni poročala o izboljšanju.

V povprečju vsaka lekarna v Evropski uniji porabi 6,3 ure na teden za iskanje manjkajočih zdravil. V nekaterih državah ta številka doseže 20 ur na teden.

Stanje je bilo letos spomladi (aprila) takšno, da je 28 od 30 držav Evropskega gospodarskega prostora poročalo o pomanjkanju.

Na vseevropski ravni še vedno ni homogenizirane zbirke podatkov o pomanjkanju zdravil – torej v istem jeziku – s podatki, ki bi jih bilo mogoče spremljati v realnem času.

Samo ugibam, mar pomanjkanje nekaterih zdravil ni posledica vzvišene, nepremišljene in neumne politike vodstva EU do Kitajske? A Slovenija to podpira?

— Jože Poglajen (@joze_poglajen) July 3, 2023

Ne obstaja niti dokončni evropski dogovor o tem, kako opredeliti pomanjkanje.

Več evropskih držav je sprejelo definicijo Evropske agencije za zdravila (EMA, 2019): »Pomanjkanje zdravila za humano ali veterinarsko uporabo nastane, ko ponudba ne zadosti povpraševanju na nacionalni ravni«.

Pogosto je težko oceniti dejansko trajanje pomanjkanja zdravil, prav zaradi vrzeli in nedoslednosti v nacionalnih registrih zdravniških združenj.

Številni registri ne navedejo niti (predvidenega) datuma poteka za vsako pomanjkanje.

V poskusu, da bi delno zapolnili to informacijsko vrzel, je MIIR skupaj s sodelujočimi medijskimi ekipami iz European Data Journalism Network tri mesece iskal podatke in uspel ustvariti zanimivo poročilo.

V petletnem obdobju (2018-2023) so zabeležili 22.107 različnih vnosov v skupno devetih evropskih državah (Nemčija, Italija, Španija, Slovenija, Češka, Grčija, Romunija, Avstrija, Belgija), iz katerih je bilo mogoče zbirati zanesljive podatke tako, da jih povzamemo iz objavljenih statističnih podatkov nacionalnih zdravniških združenj.

Isto v Nemčiji. Vsega manjka.

— Barbara Zimic (@bahpress) June 20, 2023

Od skupno devetih zgoraj omenjenih držav v zadnjih petih letih (2018–2023) se ob seštevanju novih pomanjkanj vsakega leta zdi, da Italija kumulativno beleži največ pomanjkanja v absolutnem številu (10.843) za zdravila za uporabo v humani medicini, daleč od druge Češke (2.699) in tretje Nemčije (2.355).

Grčija (389) je država z najmanjšim pomanjkanjem v absolutnem smislu.

Vendar pa absolutno število zdravil in cepiv, ki jih primanjkuje, ni vedno najboljši način za trdne zaključke, saj vse države ne beležijo svojih zalog z enako doslednostjo in merili.

Najbolj zanesljiv kazalec za opis stanja v posamezni državi je trajanje pomanjkanja.

Analiza zbranih podatkov, ki jo izvaja MIIR, kaže, da ima Grčija najdaljše povprečno trajanje pomanjkanja (130 dni), sledita ji Nemčija (120 dni) in Belgija (103 dni). Čeprav je bila Češka druga po absolutnem številu pomanjkanja, je imela najkrajše trajanje pomanjkanja (41 dni).

Evropsko povprečje pomanjkanja cepiva, spet brez ekstremov, je 84 dni, kar je manj kot pri zdravilih.

Najdaljše povprečno pomanjkanje cepiv so zabeležili v Italiji (111 dni), Nemčiji (68 dni) in na Češkem (66 dni).

Najobsežnejšo študijo o pomanjkanju zdravil v zadnjih letih je po naročilu EU izvedla svetovalna hiša Technopolis Group (Future-proofing pharmaceutical rules – study on medicine deficits). V tej študiji sta se Nizozemska in Portugalska izkazali za »prvaka« v pomanjkanju zdravil v letu 2019 (več kot 1600 različnih pomanjkanj zdravil).

Nasprotno pa so Avstrija, Hrvaška, Islandija in Grčija tisto leto zabeležile manj kot 100 dni pomanjkanja 60 ali manj različnih zdravil.

Razlika bo v tem, da se bodo storitve vključene v 'novo' obvezno prerazporedile, zavarovalnici boš pa mogu plačat neko drugo dodatno, da boš sploh lahko pršu do kakega specialista, dolocenih zdravil...drugače ne vidim, saj bi se sicer zavarovalnice protivile ob ukinitvi...

— Maja Lipičar (@LipicarMaja) July 7, 2023

Ista raziskava je pokazala, da je bilo povprečno trajanje vseh obvestil o pomanjkanju 137 dni in da je bilo 66 odstotkov vsega pomanjkanja odpravljenih v prvih treh mesecih.

Najmanjše trajanje pomanjkanja je bilo en dan, največje pa okoli 13,5 let (!) in je povezano z amoksicilinom, ki ga je v Španiji primanjkovalo od septembra 2005 do marca 2019.

Amoksicilin je še vedno eno najpogosteje manjkajočih zdravil na evropskem trgu.

Po analizi MIIR v skupno šestih državah (Nemčija, Španija, Grčija, Avstrija, Slovenija, Češka) najbolj primanjkuje zdravil, povezanih z živčevjem (1.718 zdravil, 19,03 odstotka od skupnega primanjkljaja), kot so anestetiki, psihotropna zdravila, antidepresivi, anksiolitiki, antiepileptiki, antiparkinsoniki itd.

Na drugem mestu so zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja (1.307, 14,48 odstotka vseh pomanjkanj) in na tretjem sistemska zdravila za zdravljenje okužb - antibiotiki (1.126 zdravil, 12,47 odstotka vseh pomanjkanj).

Nasprotno, v istem vzorcu skorajda ne beležimo pomanjkanja v kategoriji antiparazitikov, insekticidov in repelentov.

V tej raziskavi so skoraj vse sodelujoče države poročale, da pomanjkanje zdravil povzroča stisko in trpljenje bolnikov (93,10 odstotka), prekinitev zdravljenja (89,66 odstotka držav), povečana plačila iz lastnega žepa zaradi dražjih in alternativnih rešitev, ki jih ne povrnejo vlade (72,41 odstotka) in z manj učinkovitim zdravljenjem (58,62 odstotka).

Težave v dobavni verigi in odvisnost držav Evropske unije od surovin iz tretjih držav so naredile problem še bolj eksploziven.

Dejstvo, da sta državi, kot sta Indija in Kitajska, prepovedali izvoz surovin, ki jih rabijo za lastne potrebe, je še poslabšalo težavo.

Pomanjkanje surovin in povečanje stroškov energije je zaostrila še vojna v Ukrajini, ki je tudi izvoznica surovin za proizvodnjo zdravil.

Pomanjkanje zdravil je na splošno posledica različnih ekonomskih, strukturnih ali regulativnih vzrokov, poudarja Ilaria Passarani, generalna sekretarka Evropske farmacevtske unije (PGEU.)

Prvi razlog je vse bolj globalizirana narava farmacevtske proizvodnje, vključno z aktivnimi farmacevtskimi sestavinami (API), s proizvodnjo, koncentrirano na manj lokacijah po vsem svetu.

Italian hospitals imported unapproved, substandard cancer drug https://t.co/Ezsci8I2zT

— Ilaria Passarani (@IlariaPassarani) June 29, 2023

Na drugem mestu so premiki v povpraševanju, ki so posledica dolgoročnejših dejavnikov, kot so demografske spremembe, pa tudi kratkoročnih dejavnikov, kot je razpis za zdravila, ki povzročajo težave pri zagotavljanju zadostnih količin zdravil za nekatere trge.

Tu so še cenovne strategije in regulativne spremembe, ki lahko v nekaterih primerih vplivajo na ponudbo, uvedba fiksnih kvot zdravil s strani farmacevtske industrije, ki so pogosto nezadostne glede na dejanske potrebe bolnikov, odprava tradicionalne vloge veletrgovcev ter neučinkovitost javnih služb v posameznih državah.

Na evropski ravni zaradi prevelike odvisnosti od majhnega števila dobaviteljev farmacevtskih učinkovin in drugih surovin proizvajalci težko izpolnjujejo trenutno povpraševanje.

Slovenija pa je tukaj, kljub temu da se v državi pogosto zanašamo na »domača« podjetja (Lek, Krka) zelo odvisna od uvoza.

Kitajska in Indija skupaj predstavljata več kot 60 odstotkov svetovne ponudbe farmacevtskih učinkovin (podatek izleta 2020).

Dodatna težava distributerjev zdravil je še »vzporedni izvoz.«

»Vzporedni izvoz« je sporna točka med farmacevtskimi proizvajalci in distributerji zdravil.

Do tega pride, ko distributerji zdravil prodajajo zdravila brez dovoljenja proizvajalca in izven pooblaščenih kanalov.

Zaradi tega multinacionalna farmacevtska podjetja strogo nadzorujejo količine, ki jih dajejo lokalnim lekarnam, da bi omejili možnosti izvoza svojih izdelkov in izgube dobička na razvitih trgih z visokimi cenami zdravil, vse to pa spodbuja vsakega farmacevta, ki lahko pridobiva zdravila neposredno od podjetij, da to počne, četudi izjemno počasi.

The EU has at least as many problems as the UK & for the same reason-it's run by neoliberal globalists bogged down in failed Nazi Ukraine war. Most European countries reporting shortages of antibiotics-making generics in Europe becoming unsustainablehttps://t.co/XdTVwvthCA

— The CommunicipaIist-Ecotopia Affiliated Media! (@communicipalist) June 28, 2023

Glede na vse to je jasno, da je za vsako državo najbolje, da ima čim več čim večjih proizvajalcev zdravil v svojem dosegu.

A Slovenija je tu v slabem položaju. Slovenska farmacevtska podjetja so ali v tuji lasti (Lek) ali delajo predvsem za tuje trge (Krka), predvsem pa ne izdelujejo vsega, kar Slovenija potrebuje.

Še več, Slovenija je bolj kot ostale države EU in bolj kot na primer sosednja Hrvaška odvisna ne od nabav na evropskem, pač pa svetovnem trgu.

Istočasno pa je slovenska zunanja in gospodarska politika skoraj izključno evropska, usmerjena na evropske države in zanemarja tuje, neevropske trge, ki pa so v tem primeru za Slovenijo odločilni.

Glede na to tudi ministrova »nova pravila« za nabavo zdravil na evropskem trgu ne bodo pomagala prav veliko, če se ne bo spremenila struktura slovenske farmacevtske proizvodnje in zmanjšala odvisnost od uvoza in izvoza slovenskih farmaevtskih proizvodov izven EU.

Do tega pa ni mogoče preko noči.

Točno to, Rusi so pomagali Siriji, tudi z zdravili. Zahod je med vojno blokiral dostop Sirije do zdravil, pokvarjeno do fundamenta. Kot je pač pokvarjen zahod, gleda samo svoje dobičke, za ljudi jim je vseeno. Ne vseeno, na polno so podpirali bradate klavce.

— Peter Malovrh (@PeterMalovrh) July 6, 2023

Še več, zaradi evropskih sankcij Rusiji se je povečala cena energije in vhodnih sestavin, to pa še otežuje delovanje farmacevtskih in kemičnih podjetij, ki se že selijo v tujino.

Brez spremembe zgrešene slovenske in evropske zunanje politike zato ne bo boljšega gospodarkega okvirja za poslovanje v Evropi, zaradi tega pa bo pomanjkanje zdravil – trajalo še naprej…