LGBT filmi tudi na Primorskem
Predjubilejni, 39. festival LGBT filma, se v organizaciji Društva ŠKUC začenja v soboto v Ljubljani. A do 17. decembra bo nekaj od 24 igranih celovečernih in dokumentarnih ter 19 kratkih filmov iz skupno 27 držav na ogled še drugod po Sloveniji, med drugim tudi v Idriji in Kopru. V središču festivala bo letos južnokorejski film, na ogled pa bo tudi nekaj slovenskih.
Na festivalu bodo prikazali tudi srbski film Ex You.
LJUBLJANA, KOPER, IDRIJA “Pri festivalu se trudimo zaobjeti ves svet!” pove Brane Mozetič, predstavnik selektorske in organizacijske ekipe festivala, sicer prevajalec, pesnik, založnik, urednik in pisatelj. Ob tem poudarja, da bosta letos na festivalu na ogled tudi dva afriška filma z LGBTQ tematiko, ki so sicer redki. Kar nekaj filmov, ki bodo na ogled na letošnjem festivalu, je bilo že nagrajenih na uglednih mednarodnih filmskih festivalih, kot sta Berlinale in Sundance.
Podelitev festivalskih nagrad, rožnatih zmajev, bo v soboto, 16. decembra. Tričlanska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo južnokorejski filmski producent in distributer Dave Kim, brazilska raziskovalka in aktivistka Clara Lhullier in slovenska umetnica Ana Čigon, bo izbirala najboljši igrani film, občinstvo pa bo z glasovanjem izbralo najboljši celovečerni film.
Znan je že dobitnik rožnatega zmaja za najboljši slovenski kratki film, ki ga letos prejme animirani film Alma, neuklonljiva ženska o slovenski pisateljici in svetovni popotnici Almi Karlin, s katerim se v soboto festival začenja. Osnova za film je bila slikanica Huiqin Wang in Milana DekleveMala Alma na veliki poti, pri filmu pa se je pridružil še vizualni umetnik in animator Andrej Kamnik.
Iz Slovenije prihajajo tudi dokumentarni film Zastavnice_ki režiserja Mihe Mohoriča, ki prinaša osebne zgodbe osmih posameznic_kov in njihov odnos do mavrične zastave, simbola tudi ljubljanske Parade ponosa, in kratka filma Trije režiserja Simona Moea ter Kam zginevamo lezbijke, ko ostarimo režiserke Andreje Gomilšček.
Na festivalu se bodo letos spomnili češko-slovenskega režiserja Františka Čapa in lani umrlega režiserja amaterskih filmov Stanka Josta. Čapkov dokumentarni portret prinaša film Čap - trenutki odločitev v režiji Urbana Arsenjuka. Na ogled bodo tudi Jostovi Dečki iz leta 1976, ki so prvi slovenski homoerotični film. Med festivalom bodo v Slovenski kinoteki tudi odprli razstavo o Jostu.
Vabijo tudi v Idrijo in Koper
Na vprašanje o aktualni produkciji slovenskih LGBTQ Mozetič odgovarja, da je slovenski filmski svet na neki način zadržan do LGBT teme in da je to mogoče zato, ker je bilo področje filma dolga leta moška domena. V nekaterih pogledih bolj liberalnih 70. letih minulega stoletja sta se poleg že omenjenega Josta te teme upala dotakniti predvsem Boštjan Hladnik in deloma Vojko Duletič. V sedanjem času obstaja nekaj aktualnih prikazov te tematike, a so te, meni Mozetič, strahovito homofobne.
In dodaja: “Zares se ponašamo samo z enim lezbičnim filmom - Varuh meje, z enim odkrito gejevskim filmom - Posledice in zdaj še z dokumentarcem LGBT_SLO_1984, ki je nastal lani.”
Festival, ki bo s projekcijami zdaj že tradicionalno obiskal še nekaj krajev izven prestolnice, bo v torek, 12. decembra, gostoval v Filmskem gledališču Idrija, kjer bodo prikazali japonski film Pošast, v koprskem Boteginu, pri dolgoletnih partnerjih, Društvu prijateljev zmernega napredka, pa se bo naselil kar tri dni, od četrtka, 14. decembra, do sobote 16., ko bodo koprski niz sklenili s španskim filmom Punca moje punce. Čeprav finančno tovrstna gostovanja festivalu zgolj stroške, je Mozetič prepričan: “Ogromno je že to, da lahko občinstvo tudi v drugih krajih gleda LGBT filme in se druži. Če tega ne izrabijo, tu ni pomoči.”