Poletje se počasi zaključuje kar pomeni, da se končujejo tudi dopusti. Minimalni letni dopust je določen po Zakonu o delovnih razmerjih.

Zakon v 159. členu namreč zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.

To pomeni, da ima delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust v trajanju 20 delovnih dni, za delavca, ki dela šest dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni.

Kako pa je z nadomestilom za letni dopust, če ga delavec ne izkoristi?

Odškodnina za neizkoriščen dopust je najbolj pogosto vprašanje

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam pojasnili, da sodi vprašanje glede nadomestila za neizkoriščen letni dopust med najbolj pogosta vprašanja.

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust.

“Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.”

Odškodninska odgovornost delodajalca se lahko uveljavlja po splošnih načelih civilnega prava, in sicer kadar delavec letnega dopusta zaradi okoliščin na strani delodajalca ne more izrabiti. Delodajalec je delavcu odškodninsko odgovoren tudi za kršitve pravic iz delovnega razmerja.