Komisija območju evra in EU za letos napoved gospodarske rasti znižala na 2,7 odstotka
Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda. Gre za njeno prvo gospodarsko napoved od izbruha vojne v Ukrajini. Inflacija medtem ostaja na rekordnih ravneh. Letos bo po napovedih v območju evra znašala 6,1 odstotka.
Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved
gospodarske rasti. Fotografija je simbolična. Foto: STA
BRUSELJ
> Evropska komisija je danes v spomladanski napovedi rast BDP za območje evra in EU za letos v primerjavi z zimsko napovedjo znižala za 1,3 odstotne točke na 2,7 odstotka. Prihodnje leto pa bo rast tako v območju evra kot celotni uniji znašala 2,3 odstotka. Februarja je v zimski napovedi za leto 2023 napovedala 2,8 odstotno rast v EU in 2,7-odstotno v evrskem območju.
Gospodarstvo EU bo še naprej raslo zahvaljujoč vplivom odpravljanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in ukrepanja v podporo rasti med pandemijo covida-19. Ponovno odpiranje storitev, kjer prihaja do tesnih stikov s strankami, močan trg dela ter fiskalni ukrepi za omilitev naraščajočih cen energentov bodo namreč okrepili zasebno potrošnjo.
Na gospodarstva po svetu in v EU najbolj vplivajo naraščajoče cene energentov, ki so se močno povečale že pred vojno v Ukrajini. Negotovost v dobavnih verigah pa je cene pognala še višje. To velja tudi za hrano ter druge osnovne dobrine in storitve.
Cene energije pa skrbijo tudi za rekordne ravni inflacije, ki se povečuje že od začetka leta 2021. Za območje evra Bruselj za letos napoveduje 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. Za prihodnje leto medtem napoveduje 2,7-odstotno inflacijo za območje evra in 3,2-odstotno za EU.
Komisija je februarja območju evra in EU za letos napovedala 3,5-odstotno oziroma 3,9-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu pa 1,7-odstotno oziroma 1,9-odstotno.
Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Zimsko je letos objavila dva tedna pred sprožitvijo ruske invazije v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja. Spomladanska napoved je tako prva, pri kateri so upoštevane tudi posledice vojne.