Resolucija "brez zadržkov zavrača in obsoja kakršno koli zanikanje holokavsta kot zgodovinskega dogodka, bodisi v celoti bodisi delno," je zapisano v besedilu. Besedilo resolucije tudi "pohvali" države, ki ohranjajo kraje nekdanjih nacističnih taborišč smrti, koncentracijskih taborišč, taborišč za prisilno delo, usmrtitev in zaporov v času holokavsta.
Med holokavstom so nacisti in njihovi podporniki med letoma 1939 in 1945 ubili okoli šest milijonov evropskih Judov.
Resolucija GS ZN tudi poziva članice ZN, naj razvijejo izobraževalne programe, s katerimi bi "pomagali preprečiti prihodnje genocide", ter poziva države in družbena omrežja k "sprejetju aktivnih ukrepov za boj proti antisemitizmu in zanikanju ali izkrivljanju holokavsta".
Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan je v odzivu pozdravil "zgodovinsko resolucijo", za katero so pogajanja potekala več mesecev.
Besedilo "prvič daje jasno definicijo zanikanja holokavsta, poziva države k sprejetju ukrepov v boju proti antisemitizmu," in zahteva, da se velikani družbenih omrežij, kot so Facebook, Twitter in Instagram, borijo proti "sovražnim vsebinam" na svojih platformah.
Izraelski zunanji minister Jair Lapid in njegova nemška kolegica Annalena Baerbock sta v skupni izjavi pozdravila resolucijo, ki je po njunem mnenju dokaz, da mednarodna skupnost o tej temi "govori enotno".
Svetovni center za spomin na holokavst v Izraelu Jad Vašem je prav tako pozdravil sprejem resolucije.
"Izkrivljanje holokavsta je tako nevarno, ker namerno napačno predstavlja bistvena dejstva zgodovine, da bi legitimiziralo pretekla in sedanja dejanja," je dejal direktor centra Dani Dayan. Dodal je, da je holokavst zelo pomemben za številna ključna sodobna vprašanja.
"Zanikanje in izkrivljanje dogodkov brez primere ni škodljivo samo za spomin na holokavst, ampak tudi za spomin na druga grozodejstva in genocide," je še dejal.
Besedilo resolucije, ki jo je predlagal Izrael, je nastalo ob pomoči Nemčije in pokroviteljstvu več deset od 193 držav, ki so članice Združenih narodov.
Iran je izrazil nasprotovanje resoluciji in sporočil, da se ograjuje od besedila.
Resolucija GS ZN iz leta 2005 je 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.