Spletni primerjalnik je dostopen na portalu Naša super hrana, na njem bodo vsakih 14 dni objavljali aktualne cene izbranih živil pri največjih trgovcih. Foto: Zajem zaslona
Spletni primerjalnik je dostopen na portalu Naša super hrana, na njem bodo vsakih 14 dni objavljali aktualne cene izbranih živil pri največjih trgovcih. Foto: Zajem zaslona

"Spopadanje z draginjo je ena ključnih prioritet te vlade, lotili smo se je po celotni prehranski verigi," je ob predstavitvi portala povedala kmetijska ministrica Irena Šinko. Poudarila je, da želijo z ukrepi zaščititi gospodinjstva, zagotoviti preskrbo in oskrbo s hrano za celotno prebivalstvo in prerazporediti breme draginje po celotni verigi. Kot dodaten ukrep so uvedli t. i. mehko regulacijo, in sicer bodo sedem mesecev spremljali cene osnovnih živil.

"Potrošniki bodo lahko primerjali cene primerljivih proizvodov pri različnih trgovcih ter tudi izvor in kakovost teh proizvodov," je pojasnila. Tako bodo kupci po njenih besedah dobili jasen pregled, da se bodo lahko odločili za nakup posameznega proizvoda.

Generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar je pojasnila, da so določili 15 skupin živil, ki sestavljajo osnovno košarico – pšenično belo moko, beli kruh in testenine, goveje in svinjske zrezke ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor:

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona

Z aneksom pa so k osnovnemu naročilu nato dodali še pet dodatnih skupin, ki bodo sezonska živila oziroma živila, izbrana glede na potrebe potrošnikov.

Sezonska živila na prvem popisu. Foto: Zajem zaslona
Sezonska živila na prvem popisu. Foto: Zajem zaslona

Primerjajo cene šestih največjih trgovcev, trikrat bodo popisali tudi cene v tujini

"Pri popisu so popisovalci preverjali izpostavljenost izdelka, kar je sicer subjektivna ocena popisovalca, a se nam je zdelo pomembno, da se tudi to popiše zaradi določenih kratkotrajnih akcij, ki privedejo do boljše izpostavljenosti posameznega izdelka, popisovali so tudi ime in blagovno znamko, poreklo in hranilno vrednost ter navedbo kakovosti (npr. zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki pridelki in živila, izbrana kakovost, višja kakovost, integrirana pridelava)," je naštela direktorica direktorata.

Primerjajo cene šestih največjih trgovcev, lokacije trgovin popisa pa so v Ljubljani, da bodo lahko zagotovili primerljivost cen. Objavljene bodo cene, kot so veljale na datum popisa.

Za zdaj so soglasje za popis cen pridobili od podjetij Hofer, Lidl in Spar, pričakujejo pa, da se bodo strinjali tudi drugi, torej Mercator, Tuš in Engrotuš in Eurospin. "Če nam trgovci ne bi dovolili popisa, bi izdelke kupili in tako popisali cene ter ostalo," je ob tem pojasnila ministrica Šinko.

Trikrat – na začetku, na sredini in na koncu primerjalnega obdobja – bodo naredili tudi popis cen teh živil v tujini (v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem). Izbrali so trgovce v oddaljenosti 50 kilometrov od meje in to, da so morda prisotni tudi v Sloveniji.

Popis je po besedah direktorice direktorata za hrano naredil popisovalec skozi oči kupca. Imeli so dve skupini popisovalcev, prva skupina je naredila osnovni popis na terenu, druga pa ločeno še en popis. Tretji popis je bil izveden, če se podatki prvih dveh niso ujemali. Popisovali so redne cene in akcijskih cen, ki so na voljo vsem, ne glede na kartice ali druge zahteve.

Skupna cena za popis je 58.000 evrov

Javno naročilo za spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen košarice 15 osnovnih živilskih skupin pri različnih trgovcih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 18. julija. Na razpis so prispele tri ponudbe, izbrano je bilo ljubljansko podjetje April 8, ki je oddalo ponudbo v vrednosti nekaj več kot 47.000 evrov. Spremljanje cen je nato steklo na začetku septembra in bo trajalo do konca marca 2023.

Ministrica Šinko je pojasnila tudi, da so pozneje podpisali aneks za 11.000 evrov, saj je skupina za spremljanje ukrepov zaradi draginje ugotovila, da bi bilo koristno imeti podatke še za nekatera sezonska živila.

Ali bo treba preverjati cene celotne verige, se bodo še odločili

"Ali je ta ukrep mehke regulacije dovolj, da bomo brzdali cene, bomo videli čez nekaj časa in takrat se bomo odločili, ali je treba sprejeti še kakšnega," je napovedala ministrica. Takrat bodo na podlagi zakona o kontroli cen zahtevali cene od vseh deležnikov v verigi. Te cene ne bodo javno dostopne, ampak bodo le za potrebe vlade, je dodala.

Za podoben ukrep se je odločila tudi češka vlada, ki spremlja cene po celotni verigi, medtem ko v Sloveniji za zdaj spremljajo le cene v trgovinah.

KGZS: To ne more prinesti dobrih rezultatov

Medtem pa v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) dvomijo, da bi ta primerjava prinesla dobre rezultate, saj se primerjajo le maloprodajne cene. Predsednik KGZS-ja Roman Žveglič meni, da bi moralo biti na embalaži izdelka navedeno, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi.

Če bi trgovci nizke cene, kot se oglašujejo, zagotavljali na račun svoje marže, bi v zbornici to pozdravili. A v KGZS-ju s terena dobivajo informacije, da trgovci živilskopredelovalni industriji ne dovolijo zvišati cen, živilskopredelovalna industrija surovin, ki jih kupuje, nato ne plača po višjih cenah, kmetje pa v vsej zadevi nimajo kaj storiti. Odkupne cene pri kmetih so se zvišale, priznava Žveglič, a ne za toliko, da bi to pokrilo višje vhodne stroške.

"Če (spremljanje cen) ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo – postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekakovostne hrane iz trenutnih tržnih viškov," meni.

TZS: Čas bo pokazal učinek

Ali bo primerjalnik maloprodajnih cen pomagal kupcem pri optimalnem nakupu košarice živil, bo pokazal čas, pravi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah. Trgovci po njenih besedah prikazane podatke proučujejo in bodo, če navedene cene morebiti odstopajo od realnega stanja, na to tudi opozorili.

TZS dodatnih informacij kot teh, ki so javno objavljene, nima. Z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so po njenih besedah sodelovali v prvi fazi, ko so se določale skupine živil, nato pri opredelitvi, kateri izdelki iz teh skupin bodo izbrani, pa ne.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič pa po zagonu primerjalnika pričakuje določene reakcije predvsem pri trgovcih. "Upam, da se to ne bo prenašalo po verigi navzdol kot nedovoljena ravnanja oz. se odrazilo kot pritisk na dobavitelje, predvsem na primarne kmetijske pridelovalce," je dejal. Primerjalnik cen je po njegovih navedbah ukrep proti prehranski draginji, prvenstveno namenjen potrošnikom. "Trenutno še ne moremo govoriti o tem, da vpliva tudi na odnose med deležniki preskrbe s hrano," je še povedal za STA.