Kolikokrat ste se znašli na stičišču tehnoloških trendov? Nenadoma je pripeljal nov vlak, na katerega se morate vkrcati, da ne zamudite priložnosti, da ste »early adopters« ali da ne zaostajate za konkurenco, da ste vodilni na tem področju. Čas namenite za raziskovanje, izobraževanje, sestanke z dobavitelji in evangelisti, po letu dni pa ugotovite, da ta vlak ni samo hiter (lahko bi rekli celo, da je že odpeljal), ampak tudi neudoben, in da vozovnice, ki ste jih plačali, niso bile poceni.
To je vsakdan mnogih podjetij, ne glede na industrijo in število zaposlenih. Živimo v času hitrih sprememb in inovacij, a tudi njihove minljivosti. Težko je izbrati in se odločiti, kateri tehnološki trend je treba spremljati in za katerega nameniti čas in sredstva ter katere trende podjetje lahko pogreša. Kako to doseči? To je povsem drugo vprašanje.
Hitre inovacije tudi hitro minevajo
Vedno me vodi načelo, da smo vsi v istem čolnu – tako podjetja kot dobavitelji, sistemski integratorji ‒ in nikomur ni preprosto vlagati v nekaj, kar v prihodnosti lahko prinese vrednost ‒ ali pa tudi ne. A če razmišljamo obrnjeno: vrednost naj prinese neki trend, v katerega je treba vložiti sredstva.
Vrednost! Prav to je najpomembnejša beseda in morda glavno vprašanje: kaj je vrednost za podjetje, v katerem delam? Ali je za nas vrednost znižanje operativnih stroškov, pospešitev inovativnosti, hitrejši vstop na trg z novimi izdelki? Ali bo ta aktualni tehnološki trend pomagal, pospešil ali prispeval k tistim dejavnostim, ki nam prinašajo vrednost?
Pogosto uporabniki sledijo trendom, ne da bi popolnoma izkoristili trenutne tehnologije. Dokler tehnologije prinašajo vrednost, ni treba, da so najnaprednejše, kajne? Zato se naslonimo drug na drugega in skupaj poiščimo poti, kako izkoristiti tehnologije, ki so že na voljo, in ustvariti vrednost.
Digitalizacija storitev javnih ustanov
Imeli smo priložnost sodelovati pri popolni digitalizaciji vseh storitev, ki jih ponujajo vladne institucije, in sicer za uporabnike s pooblastili, hkrati pa vzpostaviti interoperabilnost med enotami, servisi in storitvami, ki so na voljo državljanom. Z znanimi orodji za podatkovno integracijo in s sistemom za upravljanje poslovnih procesov smo najprej digitalizirali procese, jih nato avtomatizirali in z iterativnimi izboljšavami optimizirali – tako nam je uspelo zagotoviti enotno mesto za vse storitve, ki so na voljo državljanom.
S tem je zagotovljena enotna dostopna točka, portal, denimo za zahtevek za izdelavo novega osebnega dokumenta, ki pa je povezan z različnimi državnimi entitetami, ki zagotovijo potrebne podatke, odobritve in podobno, da uporabnik dobi zahtevani dokument. Vse je avtomatizirano in poteka hitro, tako da uporabnik občuti tehnološki napredek.
Nekatere storitve imajo skozi leto konstantno število zahtev za obdelavo, zato jih je precej nezahtevno skalirati in spremljati stanje in delovanje, medtem ko je število drugih popolnoma nepredvidljivo ali sezonsko predvidljivo. »Sezonsko predvidljiv« pomeni, da se nekajkrat na leto pomembno poveča število zahtev v zelo kratkem obdobju, po tem obdobju pa se sistem vrne v stanje nizke obremenitve.
Kontejnerizacija in izdajanje turističnih bonov
Eden izmed tehnoloških trendov, za katerega se je izkazalo, da prinaša vrednost v različnih okoljih, je kontejnerizacija aplikacij, to je razdelitev aplikacij na najmanjše možne funkcionalne enote – kontejnerje, od katerih ima vsak svoj življenjski cikel, je popolnoma neodvisen od drugih (po potrebi ga lahko spremenimo, a to ne vpliva na druge komponente), vendarle pa opravlja svojo funkcijo kot del celostne rešitve oziroma kot aplikacija.
Eden od številnih primerov, ki v praksi daje odlične rezultate, je sistem eTurist, prek katerega država izdaja turistične bone, namenjene določenim skupinam državljanov za počitnice. Zanimivost te storitve je, da so boni na voljo le nekajkrat na leto in se delijo po načelu kdor prvi pride, prvi melje, tako da je obremenitev infrastrukture velikanska v trenutku objave bonov in traja, dokler so boni na voljo (kar je nekaj ur). Po razdelitvi bonov se sistem vrne v mirovanje in ostane v takem stanju do naslednje delitve.
Zelo pomembno je aplikaciji omogočiti, da »zahteva« vire glede na svoje potrebe, a hkrati optimizirati izkoriščenost infrastrukture, tako da vse aplikacije uporabljajo le tisto, kar potrebujejo v danem trenutku. Že prihranki pri uporabi infrastrukture za ta projekt so dovolj velik razlog, da se uporabnik zelo hitro preusmeri v uporabo platform za kontejnerizacijo aplikacij.
Samodejno prepoznavanje registrskih tablic
Vrednost ni samo v tehnološkem napredku in kakovosti storitev, ki se zagotavljajo – vrednost je tudi v času. Kdaj se zagotavljajo, komu in kako. Odličen primer komunikacije v realnem času je projekt samodejnega prepoznavanja registrskih tablic, katerega glavni cilj je omogočiti policistom hitrejše preverjanje vozil pri iskanju neregistriranih vozil, vozil lastnikov, ki so iskane osebe, in drugo.
Danes ima policist v vozilu tablico, na kateri se v realnem času prikazujeta posneta registrska številka (vozilo ima kamere na strehi) in tudi povratna informacija, ki je pomembna (denimo vozilo ni registrirano). Ne glede na vremenske razmere, hitrost premikanja vozila, število sistemov, ki v ozadju zbirajo informacije, je policist varen in ima na voljo vse potrebne podatke.
Takšen sistem deluje na platformi, za katero sem prepričan, da nikoli ni bila trend, ampak orodje, katerega pomen je rasel, vsekakor pa brez takšne komponente ne bi bilo mogoče rešiti tovrstnih uporabniških zahtev.
Umetna inteligenca – trend, ki bo ostal
Ko že omenjam trende iz preteklosti in tehnologije, potreba po katerih je organsko rasla, je nemogoče prezreti tehnološko smer, ki v zadnjih 18 mesecih doživlja zagon – umetna inteligenca. Zdi se odlična ideja, da bomo manj delali in veliko več dosegli, kajne? A kakšne so posledice in kakšni so prvi pogoji za to?
Po Comtradovih izkušnjah je umetna inteligenca (UI) trend, ki je tu in bo ostal, vsak uporabnik pa bi moral razmisliti, kje bi jo lahko uporabil (uporabe so raznolike in na različnih področjih poslovanja), prav tako mora razmisliti o glavnih predpostavkah za takšen projekt. UI, čeprav »inteligenten«, je prav tako »umeten«. Ne improvizira, ampak samo halucinira (kar je sinonim za neresnico), in ne prevzema odgovornosti za svoja »dejanja«.
Zelo pomembno je zagotoviti kakovostne podatke ali dokumente, o verodostojnosti katerih ste prepričani, iz katerih bo UI generiral odgovore. Nato določite omejitve; česa UI ne sme ustvariti/pokazati/omeniti. Tretji vidik je preprečiti zlonamerno vedenje, nato pa zagotoviti kakovost, natančnost in življenjski cikel LLM (large language modela, velikega jezikovnega modela), ki se uporablja. Kaj pa, če se uporablja več modelov, kjer ima vsak najprej svoj namen, nato pa še svoj življenjski cikel znotraj enega okolja?
Če bi moral končati in odgovoriti na vprašanje iz naslova – nisem prepričan, da bi imel pravi odgovor, ker je ta odvisen od vsakega podjetja posebej – glede na pričakovanja podjetja, strateške načrte in smeri, razpoložljivost virov in podobno. Dejstvo je, da je treba biti selektiven in najti objektivnega tehnološkega partnerja, na katerega se lahko zanesete pri sprejemanju takšnih odločitev. Osredotočiti se je treba najprej na vrednost, šele nato na tehnologijo in način izvedbe poslovnih potreb.
