Podnebni alarm

Porast vegetacije na Grenlandiji pospešuje nadaljno izgubo ledu

M.G.
13. 2. 2024, 18.01
Posodobljeno: 13. 2. 2024, 18.35
Deli članek:

Spremembe so kritične zlasti za domorodno živalstvo, poleg tega izguba ledene mase na Grenlandiji znatno prispeva k svetovnemu dvigu morske gladine, trendu, ki predstavlja pomemben izziv tako zdaj kot v prihodnosti.

Profimedia
Pokrajina grenlandske ledene plošče blizu Kangerlussuaqa, kjer se lepo vidi, da pokrajina, ki je še nekaj let nazaj bila čisto bela, postaja vedno bolj zelena.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s podnebjem, imajo že več desetletij polne roke dela. Podnebje se hitro in drastično spreminja, deloma zaradi načina našega življenja, deloma pa najbrž tudi zaradi cikličnih planetarnih sprememb, ki bi se dogodile tudi, če nas ne bi bilo na Zemlji. Njihove napovedi za prihodnost našega planeta, v glavnem nimajo pozitivnega tona in takšna je tudi novica o dejstvu, da Grenlandija postaja zmeraj bolj zelena. Na nekaterih delih, ki so bili še pred leti ujeti v večni led in sneg, sedaj cveti in raste rastlinstvo, kar povzroča povečane emisije toplogrednih plinov, dvig morske gladine in nestabilnost celotne pokrajine.

Študija, ki je dokumentirala spremembe od osemdesetih let prejšnjega stoletja kaže, da so velike površine ledu zamenjale puste skale, mokrišča in grmičevje, kar je povzročilo spremembo okolja. Analiza satelitskih posnetkov prikazuje, da se je v zadnjih treh desetletjih stalilo približno 11.000 kvadratnih milj grenlandskih ledenih plošče in ledenikov, kar je enako velikosti Belgije in predstavlja 1,6 % celotnega ledenega pokrova.

Profimedia
Ista pokrajina na Grenlandiji v razmaku 16-ih let.
Ko se je led umaknil, se je količina zemlje z rastlinjem, ki raste na njej, povečala za 33.774 kvadratnih milj, kar je več kot dvakrat več od površine, ki je bila zajeta ob začetku študije. Ugotovitve tudi kažejo, da se je število mokrišč, ki so vir emisij metana, povečalo skoraj za štirikrat. Največji porast te močvirne vegetacije je bil v bližini Kangerlussuaqa na jugozahodu in na izoliranih območjih na severovzhodu.

Znanstveniki ugotavljajo, da višje temperature zraka povzročajo, da se led umika in da se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja regija segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Na Grenlandiji so bile povprečne letne temperature zraka med letoma 2007 in 2012 za 3 C toplejše od povprečja med letoma 1979 in 2000.

Več rastlinstva pomeni hitrejše taljenje ledu

Jonathan Carrivick, znanstvenik iz univerze v Leedsu in soavtor študije, objavljene v reviji Scientific Reports, pravi: "Videli smo znake, da izguba ledu sproža druge reakcije, ki bodo povzročile nadaljnjo izgubo ledu in še močnejšo "ozelenitev' Grenlandije, saj izguba ledu razkrije golo skalo, ki jo nato preraste tundra in sčasoma grmičevje." "Hkrati pa voda, ki se sprošča iz talečega se ledu, premika usedline in mulj, kar sčasoma tvori mokrišča in močvirja."

Dr. Michael Grimes, glavni avtor poročila, pa dodaja: "Razširitev rastlinstva, ki se pojavlja skupaj z umikom ledenikov in ledenih plošč, bistveno spreminja pretok sedimentov in hranil v obalne vode. Te spremembe so kritične, zlasti za tam živeče živali, katere tradicionalne prakse lova za preživetje so odvisne od stabilnosti teh občutljivih ekosistemov. Poleg tega izguba ledene mase na Grenlandiji znatno prispeva h globalnemu dvigu morske gladine, trendu, ki predstavlja pomemen izziv tako zdaj kot v prihodnosti."