Zaradi čustvenih naporov, stresa in delovne intenzivnosti je zdravstvo že zdaj bolj obremenjeno, v prihodnje pa bo še bolj. Foto: BoBo
Zaradi čustvenih naporov, stresa in delovne intenzivnosti je zdravstvo že zdaj bolj obremenjeno, v prihodnje pa bo še bolj. Foto: BoBo

Pogajanja med vlado in sindikatom Fides se ne premaknejo nikamor, zdravniki zahtevajo ureditev plačnega sistema v ločenem zdravstvenem stebru, prej pa odpravo nesorazmerij in takojšnji finančni učinek, vlada pa v to ne privoli.

Medtem breme stavke nosijo bolniki, po zadnjih podatkih je odpadlo več kot 7000 storitev. Presenetljivi so najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da se kljub temu med stavko število čakajočih na zdravstveno storitev ni povečalo.

Umik soglasij: "Najpozneje šesti dan bo zmanjkalo osebja"

Zdravniška zbornica Slovenije je na izrednem srečanju s strokovnimi direktorji slovenskih bolnišnic in v sodelovanju z Glavnim odborom Slovenskega zdravniškega društva preučila pri ministrstvu za zdravje naročene projekcije za delo bolnišnic v času umika soglasji zdravnikov za delo čez zakonske omejitve.

"Bolnišnice so življenjsko odvisne od pogodbenih specialistov iz drugih zdravstvenih zavodov in svojih zaposlenih, ki s svojim delom več kot 40-urnega delovnega tednika omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo izvajanju nujne medicinske pomoči in pogodbenim letnim obveznostim bolnišnic do načrta ZZZS-ja," je v sporočilu za javnost opozoril Boštjan Kersnič, predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo. Večina zdravnikov ne dela pri drugem delodajalcu zunaj javnega zdravstva, temveč z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV) v lastni bolnišnici.

"Zaradi napovedanih umikov soglasij za nadurno dela zdravnikov je ogrožen NZV, saj bo v regijskih bolnišnicah ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja, kar se bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo. Vsa nenujna elektivna dejavnost se bo deloma zmanjšala in nato postopno ugašala, saj se bodo zdravniki predodeljevali v zagotavljanje NZV-ja," je pojasnil Kersnič.

Zapiranje pediatričnih oddelkov, porodnišnic?

Posledično to pomeni premik bolnikov tako v urgentne službe kot v obe terciarni bolnišnici, ki nista v tolikšni meri odvisni od zunanjih zdravnikov, pričakuje pa se tudi učinek domin pri zmanjševanju storitev po bolnišnicah. Kakovost storitev bo padla, zaradi pomanjkanja osebja se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice.

"Dodatno zaskrbljenost povzroča možnost, da po koncu stavke veliko kolegic in kolegov ne bo želelo vnovič podati soglasja za več kot 40+8 oziroma neprekinjeno delo 16 ur. Večina zdravnikov dežurstev ne jemlje kot možnost dodatnega (nekonkurenčnega) prihodka, temveč kot neljubo obremenitev," je še zapisal v sporočilu za javnost.

Na podlagi navedenega ugotavljajo, da ni mogoče pripraviti naročenega načrta za delo v napovednih razmerah za delo. Zato so prosili za navodila ministrstvo za zdravje, kako nadomestiti izpadle programe. "Zato je nujno, da se odgovorno pristopi k dogovoru s sindikatom in vložijo vsi napori v končanje stavke," je pozval k dogovoru.

Poznavalec zdravstva Samo Fakin je bil za kratek čas tudi sam minister za zdravje. Foto: BoBo
Poznavalec zdravstva Samo Fakin je bil za kratek čas tudi sam minister za zdravje. Foto: BoBo

Samo Fakin: Izgubljajo vsi

V tem patpoložaju izgubljajo vsi – vlada, zdravniki in še posebej pacienti, je kritičen poznavalec zdravstva Samo Fakin.

200 milijonov je dal (Danijel Bešič Loredan, op. n.) za skrajševanje čakalnih vrst, na ničlo bi morale pasti, pa niso! Zakaj ne? Ker niso delali v rednem času. Kaj ovira ministra, da ne predpiše norm in reče direktorjem, naj napišejo za vsakega posebej, kakšno normo mora imeti.

Fakin o normah kot rešitvi

Pred letom in pol je vlada podpisala sporazume, zdaj pa jih ne more uresničiti, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič. "Ko je vlada to obljubila, je bilo na videz ogromno denarja, zdaj ga pa ni. Na vladnem mestu bi priznal napako in ponudil nov plačilni sistem, ki bo odvisen od količine dela," je bil za Radio Slovenija kritičen Fakin.

Napoveduje, da vladni pogajalci ne bodo prišli z novim predlogom. "Ne gre za strokovnjake organizacije dela v bolnišnicah. Verjetno bodo vztrajali v patpoložaju, računali bodo na pritisk pacientov, politični pritisk, oboji bodo izgubljali, tako zdravniki kot vlada, če omenim le ta dva. Nastradali bomo pa mi – pacienti," je opozoril Fakin.

Dolge čakalne vrste in njihov namen

Čakalne dobe so, po njegovem mnenju, umetna stvaritev, da lahko zdravnik dela tudi v svoji zasebni ambulanti ali pri kom drugem. "200 milijonov je dal (Danijel Bešič Loredan, op. n.) za skrajševanje čakalnih vrst, na ničlo bi morale pasti, pa niso! Zakaj ne? Ker niso delali v rednem času. Kaj ovira ministra, da ne predpiše norm in reče direktorjem, naj napišejo za vsakega posebej, kakšno normo mora imeti," je sklenil Fakin.

Število zdravnikov je v dvajsetih letih za polovico večje. "Na ortopediji imajo približno 1200 operacij na leto, leta 2005 je bilo šest ortopedov, zdaj jih je devet, naredijo pa isto. Logično je, da delajo manj," je ponazoril Fakin.

Po podatkih NIJZ-ja so zdravniki med stavko opravili kar za 13-odstotkov več storitev kot v enakem obdobju lani, v čakalnih vrstah pa je za štiri odstotke manj bolnikov. O razlogih ugibamo; stavkajoči mora stavkati na delovnem mestu, njegovo gibanje in delo sta pod večjim nadzorom vodstva zavoda, in čeprav kakega bolnika tudi odklonijo, morda opravijo več storitev za druge. 1. marec, ko začno veljati preklici soglasij, pa se vse utegne bistveno spremeniti, je še poročala Helena Lovinčič.

V slovenjgraški bolnišnici stavkajo vsi zdravniki

Direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre je eno leto pred iztekom mandata sinoči svetu zavoda poslal izjavo o odstopu z mesta direktorja koroške regionalne bolnišnice. Razlogov ni navedel, svet zavoda naj bi o tem glasoval predvidoma v četrtek. V slovenjgraški bolnišnici, v kateri stavkajo skoraj vsi zdravniki, je vodstvo Fidesa na torkovem zboru razpravljalo o poteku stavke. Po njihovi oceni so pogajanja z vlado čista farsa in predstava za medije.

Na ortopediji imajo približno 1200 operacij na leto, leta 2005 je bilo šest ortopedov, zdaj jih je devet, naredijo pa isto. Logično je, da delajo manj.

Fakin o manjšem obsegu dela

Zdravniki so enotni, stavka se nadaljuje, so sklenili po dveurnem zboru v Slovenj Gradcu, je za Radio Slovenija poročala Metka Pirc. "Žal so ta pogajanja čista farsa oz. predstava za občinstvo, za medije. Ni zavez, ni konkretnih rešitev," predsednik Fidesa Damjan Polh.

"Zadeve bodo šle na tanko. To pomeni, da bodo počasi odpadale ambulante in se bo končalo pri neprekinjenem zdravstvenem varstvu," je zagrozil Polh.

Ortoped v slovenjgraški bolnišnici Vasja Kašnik zatrjuje, da so pripravljeni stopiti korak naprej. "Še vedno smo prepričani, da je z naše strani pripravljenost, da bi se stvari normalizirale, če bi na drugi strani naredili prvi ustrezni korak," je povedal.

Po umiku soglasij za nadurno delo bo drugače. "Delo bo okrnjeno, ne bo več toliko nadur, tisti, ki bodo v bolnišnici, bodo zagotavljali minimum delovnega procesa," je še povedal Kašnik.