Predstavo je režirala Nina Šorak, ki je skupaj z ustvarjalci iskala poseben prostor, v katerem bi orisali atmosfero izpred stotih let. Vila jim je omogočila, da so lahko Krležo raziskali z drugega zornega kota.

Krleževa drama V agoniji je drugi del dramskega ciklusa o družini Glembajevih, ki se odvija nekaj let po prvi svetovni vojni. Zgodba v osnovi predstavlja ljubezenski trikotnik med baronom Lenbachom, njegovo ženo Lauro in mladim pravnikom Križovcem. Njuni odnosi so vpeti v svet, prepojen s socialnimi, ekonomskimi, družbenimi in zgodovinskimi okoliščinami.

"To je v današnjem času, ki prinaša neomejeno količino izzivov, problemov, ki ruši skorajda čisto vse navade in načine funkcioniranja naše družbe in nas samih, odličen tekst, saj s svojo časovno distanco predstavlja paralelizem tukaj in zdaj," je pred uprizoritvijo za STA povedala režiserka.

Po njeni oceni smo se sto let pozneje od Krleževega pisanja znašli v podobnem precepu umeščanja v kontekst znotraj okoliščin, ki jih pred nekaj leti ne bi mogel nihče niti predvideti.

Idejo za uprizoritev sta podala igralca Saša Tabaković in Polona Juh, ki sta še pred epidemijo razmišljala o tem, da bi zunaj prostorov institucij ali dvoran, ki dajejo zavetje ostalim odrskim praksam, v treh letih in na treh različnih prizoriščih različne gledališke generacije skupaj uprizorile triptih dramskih klasik, ki bi odzvanjal času in umetniškemu premisleku primerno.

V agoniji je prvi od treh zastavljenih projektov, v njem pa nastopa še Boris Mihalj. Scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja pa Tina Bonča.