Roman Jerala o tem, ali bi lahko spet množično zbolevali za covidom-19

Smo v obdobju prehladnih obolenj, vse več pa je tudi primerov potrjenih okužb z novim koronavirusom. Kot so nam potrdili na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), še vedno krožijo predvsem podrazličice omikrona. 

Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Roman Jerala spremlja dogajanje, in kot je dejal za Slovenske novice, »število primerov še kar precej narašča in jih je zagotovo precej več, kot se zavedamo, saj je število testiranj precej nizko«. 

Jerala zaradi naraščajočega števila okužb poudarja preventivno zaščito in naj se v primeru simptomov bolniki le testirajo. »Sam vem v krogu družine in prijateljev za vsaj pet ločenih primerov okužbe čez letošnje poletje, ki so se, če niso upoštevali osnovnih zaščitnih ukrepov, razširile na bližnje. Zagotovo je v primeru suma na okužbo smiselno izvesti hiter antigenski test, ki je enostaven in dostopen. Ni opravičila za to, da nekdo, ki ve, da je okužen, ne poskrbi za zaščitne ukrepe in ogroža tudi druge. Posebej se mi zdi to pomembno za zdravstvene ustanove,« poudarja. 

Ker se med populacijo še vedno širijo podrazličice omikrona, za zdaj po njegovem mnenju ne kaže, »da bi te nove različice povzročale hujši potek kot prejšnje niti da bi bile bolj kužne, čeprav se nekatere različice v aminokislinskem zaporedju močno razlikujejo od omikrona«.

Bi lahko spet množično zbolevali?

Ker smo se skoraj brez izjeme v teh letih vsi okužili, cepili ali celo oboje, Jerala pravi, da je malo verjetno, da bi spet množično zbolevali, vsaj ne tako, da bi potrebovali bolnišnično oskrbo. »Večinoma blažji potek bolezni je posledica predhodne okužbe ali cepljenja, ki je naše telo pripravilo za boljše spopadanje z okužbo. Vseeno so precej pogosti močna utrujenost, bolečine v mišicah in podobno. Potek bolezni pa je lahko hujši za bolj ogrožene, kot so ljudje z imunskimi pomanjkljivostmi, pridruženimi boleznimi, starejši z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih je lahko potrebno bolnišnično zdravljenje.«

Preberite tudi: Prihajajo covid-19, gripa in RSV. Kakšna jesen in zima nas čakata? Odgovarja Mateja Logar

Katera zdravila proti covidu-19 imamo v Sloveniji, ki bi lahko lajšala potek bolezni?

»Protitelesa ne delujejo več proti novejšim različicam virusa, deluje pa paxlovid, inhibitor virusne proteaze, ki ga je treba prejeti kmalu po okužbi. V primeru hujšega poteka bolezni bolnike še vedno zdravijo s kortikosteroidi. Na voljo je tudi posodobljena oblika cepiva, prilagojena za različico XBB 1.5, cepljenje pa je priporočljivo za starejše in bolj ogrožene, medtem ko ni potrebno za tiste, ki so se v zadnjih nekaj mesecih okužili, ker okužba deluje v tem smislu podobno kot osvežilni odmerek cepiva.«

Dolgotrajnih posledic okužbe ne gre zanemarjati

V bolnišnicah sicer ni zaznati večjega števila hospitalizacij zaradi virusa, a Jerala pri tem opozarja, da tudi dolgotrajnih posledic okužbe ne gre zanemarjati. 

»Sam se nameravam cepiti, ker sem prejel zadnji odmerek pred slabim letom, v tem letu sem se izognil okužbi, ki je sicer zadela moje družinske člane. Pred kratkim je bila objavljena zanimiva raziskava, v kateri so na zapornikih ugotovili, da jih je cepivo zaščitilo pred okužbo, če je bila okužba v istem zaporniškem bloku. Ni pa uspelo preprečiti okužbe, če je bila okužena oseba v isti celici, ker je bila doza virusa enostavno prevelika. Zato je priporočljiva kombinacija zaščitnih ukrepov,« svetuje Jerala.