Inštitut za ekonomijo in mir (IEP) v Londonu s svetovnim indeksom miru na podlagi 23 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov ocenjuje miroljubnost v 163 državah, ki so razvrščene od najbolj do najmanj miroljubne.

Med kazalniki, ki jih upošteva svetovni indeks miru, so smrtne žrtve v spopadih, stopnja umorov, stopnja militarizacije, izvoz orožja, terorizem, politična nestabilnost in število zapornikov.

Najbolj miroljubne države so trenutno Islandija, Danska in Irska. Slovenija se je uvrstila na 8. mesto, glede na leto prej je zdrsnila za štiri mesta. Najmanj miroljubne države so Sirija, Jemen in na zadnjem mestu Afganistan.

Med slovenskimi sosedami je najbolj miroljubna Avstrija (5. mesto), sledijo Hrvaška (14.), Madžarska (18.) in Italija (34.). Nemčija je na 15. mestu, Francija na 64. mestu. Svetovni velesili ZDA in Kitajska sta na 131. in 80. mestu. Rusija, ki je lani začela invazijo v Ukrajino, je na 158. mestu, mesto za Ukrajino.

Svet deveto leto zapored manj miroljuben

Glede na indeks je sicer svet manj miroljuben že deveto leto zapored. Oboroženi spopadi in vojne po svetu so lani zahtevali 238.000 smrtnih žrtev, kar je skoraj dvakrat več kot leto predtem in največ po genocidu v Ruandi leta 1994.

Največ žrtev je lani zahtevala vojna v etiopijski pokrajini Tigraj, kjer je bilo ubitih več kot 100.000 ljudi. Še najmanj dvakrat toliko jih je umrlo zaradi bolezni in lakote, ki so posledica spopadov med etiopskimi in eritrejskimi vladnimi silami ter uporniki Tigrajske ljudske osvobodilne fronte (TPLF).

Dve tretjini mladih Ukrajincev ubitih ali beguncev

Na drugem mestu po številu žrtev je ruska invazija na Ukrajino, v kateri je umrlo najmanj 82.000 ljudi. Strokovnjaki IEP-a tudi ocenjujejo, da je 65 odstotkov ukrajinskih moških, starih od 20 do 24 let, v vojni pobegnilo ali bilo ubitih. Več kot 30 odstotkov ukrajinskega prebivalstva je beguncev ali notranje razseljenih.

Kljub vojni v Ukrajini je 92 držav zmanjšalo svoje izdatke za vojsko, 110 pa jih je zmanjšalo število vojaškega osebja.

Oboroženi spopadi po svetu medtem postajajo vse bolj mednarodni, saj je kar 91 držav vpetih v neko obliko zunanjega konflikta. Leta 2008, ko je IEP začel objavljati svetovni indeks miru, je bilo takšnih držav 58.

17.500 milijard dolarjev za oborožene spopade

Poročilo obsega tudi oceno gospodarskih stroškov oboroženih spopadov. Lani so ti stroški znašali 17.500 milijard dolarjev oz. 13 odstotkov svetovnega bruto proizvoda. Pet držav – ZDA, Rusija, Nemčija, Francija in Kitajska –, izvozi tri četrtine orožja na svetu.

IEP še ugotavlja, da bi morebitna kitajska blokada Tajvana, ki ga Peking dojema kot del svojega ozemlja, povzročila padec svetovnega bruto proizvoda v vrednosti 27.000 milijard dolarjev, kar je še dvakrat več kot v času svetovne finančne krize leta 2008. Blokada bi sicer najbolj prizadela prav Kitajsko in Tajvan.