Raziskovalci slovenskega inštituta odkrili nove vrste pajkov!

Sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in ZRC SAZU so med odpravo v severni in vzhodni del Madagaskarja odkrili štiri za znanost nove vrste pajkov splavarjev. Rezultati raziskave so pomembni v luči odkrivanja biodiverzitete vročih točk našega planeta, so sporočili z NIB.

Na NIB se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem pajkov. Ena najbolj biotsko vročih točk našega planeta, kjer raziskovalci redno odkrivajo nove vrste, pa je Madagaskar. Na tem biotsko izredno pestrem otoku sta biolog Matjaž Kuntner z NIB in doktorski študent na NIB in Univerzi v Ljubljani Kuang-Ping Yu med biološko odpravo v tropskem montanskem gozdu odkrila štiri za znanost še nepoznane vrste pajkov. Nove vrste pajkov spadajo med tako imenovane pajke splavarje (rod Dolomedes).

Kot je za STA pojasnil Kuntner, gre za relativno velike, karizmatične pajke, ki v nasprotju z večino drugih pajkov poseljujejo sladkovodne habitate, kot so močvirja, jezera, potoke, kjer lovijo poleg nevretenčarjev tudi ribe in dvoživke. Po njegovih besedah gre za v naših krajih dokaj poznane pajke, njihova diverziteta pa je v določenih delih sveta, predvsem v tropskih krajih, manj poznana.

Odkritje štirih novih vrst na Madagaskarju je bilo, kot je dejal, precej nepričakovano. "Če bi namreč sodili po naših krajih v Sloveniji, ne bi pričakovali toliko novih vrst. Res pa je, da smo na Madagaskarju raziskovali območje, kjer res slabo poznamo živalstvo in rastlinstvo, in v takih primerih se zgodi tudi to, da jih odkrijemo več," je dejal.

Yu in Kuntner sta razvila model integrativne taksonomije, ki upošteva morfološko, molekularno in ekološko variabilnost znotraj in med vrstami. S to metodo sta pritrdila prvim ugotovitvam na terenu in poleg ene že znane vrste prepoznale še štiri nepoznane vrste pajkov splavarjev na Madagaskarju. Kot so zapisali pri NIB, so znanstveni rezultati raziskave pomembni v luči odkrivanja biodiverzitete vročih točk našega planeta in zavedanja o pomenu ohranjanja unikatne narave Madagaskarja, ki je zaradi krčenja gozdov in drugih človekovih posegov močno ogrožena.

Raziskovalca sta dve od novih vrst pajkov splavarjev poimenovala po kolegih Matjažu Bedjaniču z NIB in Matjažu Gregoriču z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ki sta bila ključna za uspeh odprave. Ti vrsti se imenujeta Dolomedes gregoric ter Dolomedes bedjanic. "Ravno z Gregoričem sva v preteklosti že večkrat bila na Madagaskarju, kjer sva delala raziskave in odkrivala nove vrste. Gregorič je tako zelo dobro poznal ta okolja. Skupaj z Bedjaničem sta soorganizirala to odpravo in bila ključna člena pri uspehu tako na terenu kot pri pripravah," je povedal Kuntner.

Imeni preostalih dveh novih vrst pajkov pa sta latinsko-grški izpeljanki. Dolomedes hydatostella ponazarja zvezdo na vodi, Dolomedes rotundus pa ponazori kroglasto obliko vrstno značilnih anatomskih znakov. Članek z naslovom Discovering unknown Madagascar biodiversity: integrative taxonomy of raft spiders (Pisauridae: Dolomedes), v katerem sta Yu in Kuntner predstavila odkritje novih vrst in opisala nove taksonomske metode, so objavili v multidisciplinarni znanstveni reviji PeerJ.

Kot poudarjajo na NIB, so pajki izjemno koristna bitja, ki imajo ključno vlogo v večini ekosistemov. So namreč čistilci mrčesa, posebej tistih žuželk, ki so nam nadležne ali prenašajo bolezni. Menijo, da si ta zanimiva bitja zaslužijo celo svoj mednarodni dan.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord