Predsedujoča svetu ministrov BiH-a Borjana Krišto in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Foto: Evropska unija
Predsedujoča svetu ministrov BiH-a Borjana Krišto in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Foto: Evropska unija

"Evropski svet je ravnokar podprl začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Čestitke! Vaše mesto je v naši evropski družini," je na omrežju X zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je ob tem objavil fotografijo s predsedujočo svetu ministrov BiH-a Borjano Krišto.

Dodal je, da današnja odločitev predstavlja ključen korak naprej na evropski poti BiH-a. "Zdaj je treba nadaljevati trdo delo, da bo Bosna in Hercegovina napredovala, kot želijo vaši državljani," je sporočil.

"Iskrene čestitke državljankam in državljanom BiH-a, Slovenija vam bo še naprej stala trdno ob strani in vam pomagala na vaši evropski poti. Mesto BiH-a je v evropski družini in danes je BiH pomemben korak bližje temu cilju," pa je vlada povzela besede premierja Roberta Goloba na družbenem omrežju X. Golob je dodal, da je odločitev tudi pomembno in spodbudno sporočilo celotni regiji Zahodnega Balkana, prispevek k njeni stabilnosti, razvoju in boljši ter varnejši prihodnosti. Predvsem pa gre za prispevek k boljšemu vsakodnevnemu življenju prebivalcev BiH-a, je še sporočil premier.

Odločitev Evropskega sveta je na omrežju X pozdravila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je zapisala, da si državljani BiH-a zaslužijo boljše življenje. Dodala je, da se veseli ponedeljkovega obiska v Sarajevu.

Voditelji pozvali k prekinitvi ognja v Gazi

"Evropski svet je osupel zaradi števila izgubljenih življenj civilistov, kakršnega še ni bilo, in kritičnih humanitarnih razmer. Evropski svet poziva k takojšnjemu humanitarnemu premoru, ki bi omogočil trajno prekinitev ognja, brezpogojno izpustitev vseh talcev in dobavo humanitarne pomoči," so voditelji zapisali v sklepih.

Pozvali so k celovitemu, hitremu, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu do območja Gaze, kjer vladajo "katastrofalne humanitarne razmere".

"Evropski svet izraelsko vlado poziva, naj ne sproži kopenske ofenzive na Rafo, saj bi to še poslabšalo že tako katastrofalne humanitarne razmere in onemogočilo nujno potrebno zagotavljanje osnovnih storitev in humanitarne pomoči," so poudarili.

Voditelji EU-ja, med njimi premier Robert Golob, so tudi znova obsodili napad Hamasa na Izrael 7. oktobra lani in priznali pravico Izraela do obrambe.

Na vrhu EU-ja izrazili močno podporo Ukrajini

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Foto: Reuters
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Foto: Reuters

Nemški kancler Olaf Scholz je poudaril, da je nadaljnja podpora Kijevu, predvsem v orožju, pomembna, k temu pa morajo prispevati vse članice. Na vrhu naj bi govorili tudi o vprašanju uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, kjer si države niso enotne.

"Te prihodke bi bilo najprej treba uporabiti za nakup tistega orožja in streliva, ki ju Ukrajina potrebuje za svojo obrambo," je dejal Scholz in izrazil optimizem, da se bodo voditelji glede tega vprašanja poenotili. "Prepričan sem, da Putinu pošiljamo zelo jasno sporočilo," je dejal.

Evropska komisija je v sredo predlagala, da se približno 90 odstotkov prihodkov od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja nameni za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru Evropskega mirovnega instrumenta (EPF), deset odstotkov pa bi v okviru proračuna EU-ja namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države.

Viri iz evropske diplomacije pravijo, da zamisel o uporabi prihodkov od upravljanja zasedenega ruskega premoženja uživa široko podporo med vladami EU-ja. Vendar je uporaba denarja za nakup orožja za nekatere države bolj problematična, predvsem pri nevtralnih ali vojaško neuvrščenih državah, kot so Malta, Avstrija in Irska.

"Nevtralne države hočejo zagotovilo, da se denar ne porabi za orožje in strelivo," je dejal avstrijski kancler Karl Nehammer.

Pozornost voditeljev bo osredotočena tudi na odziv madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki je v primerjavi z drugimi voditelji EU-ja tesneje povezan z Moskvo in nasprotuje pošiljanju orožja Ukrajini.

Drugi, kot je belgijski premier Alexander De Croo, so predlog komisije pozdravili, vendar ni pričakovati, da bo na vrhu EU-ja sprejeta končna odločitev.

Zelenski pozval voditelje EU-ja k uporabi vsega zamrznjenega ruskega premoženja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem videonagovoru na vrhu EU-ja v Bruslju pozval k "pravični" uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer se je zavzel za to, da bi jih uporabili še letos.

Kot je dejal, bi bilo treba za obnovo Ukrajine in delno tudi za nakup orožja v boju proti ruski agresiji uporabiti vse rusko premoženje, tako dobičke kot tudi samo premoženje.

Zelenski je tudi pozdravil prizadevanja EU-ja pri dobavi orožja Ukrajini, a hkrati voditelje opozoril, da Evropa lahko zagotovi več. Kot je dejal, je ključno, da EU zagotovi več streliva ukrajinskim silam, da bi dosegli poraz Rusije.

Zavzel se je tudi za večjo sprostitev trgovine z EU-jem. Pri tem je označil kot "nepravično", da Evropska unija še naprej brez omejitev uvaža žito iz Rusije in Belorusije, hkrati pa se je odločila omejiti uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine.

Zelenski je v nagovoru voditeljem tudi dejal, da je začetek "pravih pogajanj" o članstvu Ukrajine ključno za spodbudo ljudem v boju proti ruski agresiji.

"Ukrajinci morajo videti, da se EU približuje," je dejal, kot so sporočili iz krogov blizu vrha EU-ja. Ukrajina izpolnjuje svoje obveznosti glede reform. Potrditev pogajalskega okvira bi podprla Ukrajince in poslala "pravi signal" vsej Evropi po junijskih evropskih volitvah.

"Največja varnostna grožnja po drugi svetovni vojni"

Voditelji 27 držav članic bodo razpravljali tudi o okrepitvi orožarske industrije in obrambni zmožnosti EU-ja, predvsem zaradi strahu nekaterih držav, da se Rusija ne bo ustavila pri Ukrajini in da bodo ZDA umaknile vojaško podporo Evropi.

Latvijska premierka Evika Silina je pozvala h konkretnejši podpori Ukrajini, pri čemer je poudarila potrebo po povečanju evropskih naložb v obrambno industrijo in obsega evropske vojaške podpore Ukrajini.

"Zdaj ko se spopadamo z največjo varnostno grožnjo po drugi svetovni vojni, je skrajni čas, da sprejmemo radikalne in konkretne ukrepe za obrambno pripravljenost in gospodarstvo EU-ja postavimo v 'vojno pripravljenost'," je v vabilu na vrh zapisal Charles Michel, predsednik Evropskega sveta.

Na dvodnevnem vrhu v Bruslju bodo voditelji EU-ja obravnavali različne teme, kot so vojna v Gazi, možnost začetka pogovorov o članstvu z Bosno in protesti kmetov.

Voditelji EU-ja so v zadnjih tednih vse bolj zaskrbljeni zaradi stanja vojne, saj ukrajinskim silam primanjkuje streliva, s težavo zadržujejo ruske vojake, sveženj ameriške pomoči 60 milijard dolarjev pa je obtičal v ameriškem kongresu.

Razpravljali naj bi tudi o težavnem vprašanju, kako financirati večjo porabo za obrambne namene. Estonska premierka Kaja Kallas je predlagala tudi izdajo evropskih obrambnih obveznic, ki jo je podprl tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, vendar so nekatere države, med njimi Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Švedska, glede predloga bolj skeptične. Predlogu nasprotuje tudi nizozemski premier Mark Rutte.

Kallas je zatrdila, da je takšno zadolževanje nujno potrebno. "Kriza je zdaj in tukaj," je dejala. "Zdaj moramo vlagati v obrambo, ni časa za čakanje."

V ospredju vrha EU-ja varnostna vprašanja in krepitev obrambne industrije