Ker je potreba po toploti v novogradnji ali energijsko obnovljeni hiši precej manjša kot v družinski hiši, zgrajeni pred nekaj desetletji, se razlikujejo tudi vgrajene naprave. Najprej po moči kurišča na polena ali pelete, po umestitvi v tloris bivalnega prostora, pa tudi po velikosti in obliki vgrajenih kurišč ter po uporabljenih materialih, ki vplivajo na videz ambienta in vizualno dojemanje ognja kot središča doma. Vzemimo samo velikost steklenih vratc kurišča ali zastekljenih površin, ki ga obdajajo (zakaj mora biti kurišče zaprto, pojasnjujemo v nadaljevanju): skozi zasteklitev prehaja v prostor kar 75 odstotkov toplote iz kurišča, zato naj bi bila ta pri sodobnih energijsko varčnih hišah čim manjša, da se prepreči pregrevanje. Poleg tega sta energijski porabi hiše prilagojena tudi velikost kurišča in njegova nazivna moč.

PREBERITE ŠE: ELEKTRIKA: TO MORATE VEDETI O NOVEM TARIFNEM SISTEMU OZIROMA OBRAČUNU OMREŽNINE

Kamin in kaminska peč pritegneta pogled

Sodobni kamin ali kaminsko peč, ki uporablja enako tehnologijo zgorevanja lesa, le da je cenovno dostopnejša (zanjo po­trebujemo le primeren dimnik in dovod zgorevalnega zraka iz zunanjosti v kurišče, gradbenih posegov pa ni), si ljudje želijo v središču dogajanja, nasproti sedežne garniture, jedilniške mize ali obdanega s klopmi za druženje. S postavitvijo na središčno mesto tudi v tlorisu ne bo težav, če svoj novi dom šele načrtujemo ali če ima obstoječa hiša dimnik na primernem mestu. Pri stavbah brez ustreznega dimnika pa je mogoče ob fasado postaviti kovinski montažni dimnik, kar pomeni vgradnjo kamina ali peči ob zunanjo steno bivalnega prostora. Za vizualni poudarek lahko v tem primeru poskrbimo z izbiro materialov obloge na kaminski steni, negorljive talne obloge pred odprtino kamina, če so tla iz gorljivega materiala, z usklajeno zasnovanim prostorom za drva in s kaminskimi dodatki.

Nekaj več omejitev je pri postavitvi kamina v mansardi: tu je primerno mesto pod najvišjim delom strehe, ker mora zaradi dobrega vleka in varnosti dimnik segati še štiri metre in pol nad dimniški priključek.

Lastniki, ki bi radi ustvarili prestižen ambient s sredinsko izvedbo kovinskega kamina, ki na dim­niški cevi visi s stropa, morajo vedeti, da slovenski prepisi o požarni varnost zahtevajo, da je dimnik kot samostojna enota speljan najmanj do dna etaže, v kateri stoji kamin, ki se nanj priključi z dimovodno cevjo. Novejše notranje različice tovrstnih kaminov imajo sicer zastekljeno kurišče, a so bolj kot učinkovitemu ogrevanju prostorov namenjene ustvarjanju videza.

Zakaj so sodobni kamini zaprti

Danes, ko se zaradi energijske učinkovitosti gradijo vse bolj zrakotesne stavbe, morajo imeti ogrevalne naprave dovod zraka speljan neposredno v zaprto kurišče, skozi zračnik ali kanal od zunaj, saj jim ga bivalni prostori ne morejo zagotoviti. Tudi v delno saniranih stavbah z novim stavbnim pohištvo je manj nenadzorovanega dotoka zraka, v njih uporabljamo prezračevalne sisteme, kuhinjske nape in zračniške ventilatorje, zato bi lahko v kurišču, ki bi za zgorevanje dobivalo le zrak iz prostora, tega začelo primanjkovati, zaradi podtlaka pa bi lahko v prostor iz kurišča začel uhajati ogljikov monoksid. Odprte kamine izpred deset­letij je mogoče sanirati z vgradnjo novega kurišča z zaprtimi vrati in kanali za zgorevalni zrak.

Da bi izpolnili tehnične in varnostne zahteve, vgradnje ali sanacije kamina ne prepustimo domačemu mojstru, temveč usposobljenemu strokovnjaku, tudi ko se za kamin ali kaminsko peč odločamo zato, da bi zmanjšali ogrevalne stroške. Da število takšnih kupcev narašča, opaža tudi Martin Bajuk iz podjetja KIP KOP. Po njegovih besedah se čedalje pogosteje dogaja, da lastniki velikih družinskih hiš ne želijo več ogrevati vseh prostorov. Prednost dajejo etažnim kurilnim napravam, med katerimi se odločajo tako za samostojne kaminske peči in kamine kot takšne, ki so namenjeni za centralno ogrevanje. Največ je povpraševanja po cenovno ugodnih kurilnih enotah, po možnosti daljinsko krmiljenih s pamet­nim telefonom. Pred nakupom si želijo lastniki hiš čim več informacij o tehničnih pogojih, vzdrževanju, postavitvi dimniške cevi v dim­nik, garancijski dobi, prodajni svetovalci pa jih opozarjajo tudi na pomen, ki ga ima dotok svežega zraka za varnost ter normalno in čim bolj učinkovito delovanje kurilne enote, še poudari sogovornik.

PREBERITE ŠE: SVETOVALNICA: ALI ZA PREDELAVO SKUPNEGA DIMNIKA POTREBUJEM SOGLASJE VSEH ETAŽNIH LASTNIKOV

!!galerija!!

V novih hišah pomembna akumulacijska lastnost kamina

Medtem ko se v starejše stavbe kot zamen­java obstoječega ogrevalnega vira zaradi preproste montaže vgrajujejo toplozračne peči na drva ali lesne pelete, ki grejejo prostor z izpihom toplega zraka, je v sodobnih nizkoenergijskih stavbah pomembno, da kamin ali kaminska peč presežkov toplote ne oddajata v prostor, temveč jo akumulirajo obloge, s katerimi sta obzidana. Pregrevanje prepreči tudi vgradnja izmenjevalnika za ogrevanje vode centralnega ogrevanja.

Kaminske obloge, ki dobro akumulirajo toploto in jo v prostor oddajajo postopoma, niso vedno vidne. Nasprotno, najpogosteje uporabljeni material za obzidavo kaminov so akumulacijsko-sevalne plošče ali plošče iz šamota. Pečarji jih preplastijo z armirno mrežico, pečarskim lepilom in v zadnjem sloju s pečarskim ometom, ki je lahko različne zrnatosti, površina pa se lahko poljubno pobarva z mineralnimi ali drugimi temperaturno odpornimi barvami. Izvedba nam omogoča, da dosežemo povsem minimalističen videz.

Vidne kaminske obloge

Če si želimo več rustikalnosti, lahko za obzidavo kamina izberemo keramične pečnice, ki izredno dobro akumulirajo toploto. Poleg tradicionalnih oblik je mogoče izbrati pečnice zelo raznolikih površinskih struktur in barv.

Videz trdnosti, včasih prestižnosti ali rustikalnosti dosežemo z dekorativnim kamnom, ki prav tako akumulira toploto, medtem ko imajo okrasna opeka ali keramične ploščice standardnih formatov okrog kaminov bolj okrasno vlogo. Redkeje se za vizualni poudarek kaminske stene uporablja steklena ali kovinska obloga, priljubljena izbira pa je videz grobega betona, ki je v resnici dekorativni beton ali mikrotoping, za katerega poskrbijo pleskarji.

Kovina je zaradi odpornosti proti mehanskim in temperaturnim obremenitvam zelo primerna tudi za obrobo steklenih vratc, medtem ko so litoželezne kaminske peči pravi vizualni magnet v prostoru.