Nočni prizor prejšnjih dni. Foto: BoBo
Nočni prizor prejšnjih dni. Foto: BoBo

Na terenu je bilo dopoldne 240 gasilcev, pozneje 325, kar je še vedno občutno manj kot prejšnje dni, so navedli. Nekaj več bojazni je bilo po njihovih besedah glede posameznih žarišč na severnem delu Trstelja in na območju Kremenjaka blizu meje z Italijo, so sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko.

Popoldne je zagorelo pri Sočergi. Šlo je za požar večjih razsežnosti, ki pa je že pod nadzorom. Na delu je bilo 50 gasilcev in vojaško letalo pilatus. Vas po prvih podatkih ni bila ogrožena. Cesta Črni Kal-Sočerga in mejni prehod Sočerga sta bila približno dve uri zaprta, zdaj pa sta spet odprta.

Gasilcem na tleh sta pomagala helikopterja in letalo Slovenske vojske, občasno pa tudi italijanski helikopter, ki je gasil na obmejnem območju. A sta po drugi strani italijanskim kolegom na italijanski strani pomagala slovenska helikopterja in odmetavala vodo.

Vseskozi so gasilci teren lahko nadzirali tudi s pomočjo drugega policijskega helikopterja s termokamero, prav tako pa tudi ob pomoči brezpilotnika Slovenske vojske. Vse zračne sile iz tujine, tako helikopterji kot letala, pa so bile odpoklicane.

V torek so napovedane padavine, vendar se bojijo, da ne bodo prinesle takšnega učinka, kot si želijo, je na današnji novinarski konferenci zgodaj popoldne v Kostanjevici na Krasu dejal vodja izmene Sebastjan Kozar. Plohe so namreč po njegovih besedah napovedane šele ob 12. uri, in ne že zjutraj, padlo pa bo največ od sedem do 15 litrov na kvadratni meter, kar ni veliko.

Veter bo spreminjal smeri. Nekateri vetrovi bodo v prid gasilcem, drugi ne. V času, ko bo padal dež, bo s hitrostjo približno 50 do 60 kilometrov na uro pihal severnik, je povedal. "Pripravljeni moramo biti na vse," je še poudaril.

Zgodbe s Krasa: Številni so v nesreči imeli tudi srečo

Kako je bilo čez dan

Nevarnosti za ponoven izbruh še ni konec. Foto: BoBo/Luka Dakskobler
Nevarnosti za ponoven izbruh še ni konec. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Aktivnih je bilo kar nekaj žarišč, tako na jugozahodu kot vzhodu, največ žarišč pa je na severnem pobočju Trstelja in proti Cerju. Na tem območju še ni bilo požara, zato se predvideva, da je tam med 30 in 40 centimetri humusne mase, tam je tudi precej podtalnih požarov.

Intervencijski štab je zelo pozorno spremlja tudi dogajanje na italijanski strani, saj ob južnem vetru obstaja nevarnost, da bi se ogenj razširil tudi k nam – sploh na težko dostopnem terenu na Kremenjaku in proti Novi vasi.

Tudi tokrat je na prizorišču požara stalno prisoten minister za obrambo Marjan Šarec.

Tuje zračne sile končale delo

Vodja izmene Sebastjan Kozar je predtem dejal, da gasilci spremljajo dogajanje na dveh žariščih, in sicer na severni strani Trstelja in na izjemno težko dostopnem terenu Kremenjaka, proti Novi vasi.

Še eno žarišče je bilo pri kraju Novelo, kjer je posredoval tudi helikopter Slovenske vojske, je sporočil regijski štab Civilne zaščite za severno Primorsko.

Požar: Nismo še na varni strani

Skrb za gozd

Po poročanju Radia Slovenija se med lokalnim prebivalstvom že pojavljajo pobude za sanacijo Krasa, predvsem akcije pogozdovanja.

Boštjan Košiček iz sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je povedal, da so prostovoljne sekače že odpovedali. Danes popisujejo, kaj je bilo storjenega. Kar je posekanega, je treba po njegovih besedah čim prej odstraniti, v torek pa naj bi začeli z odvozom lesa. Tako bo območje očiščeno in bo nevarnost, da se suh les vname, manjša, je pojasnil.

Zdaj se njihove naloge po njegovih navedbah sicer šele dobro začenjajo, saj bo treba narediti poročilo o požaru, ki je zajel kakšnih 3000 do 3500 hektarov površine. Do konca tedna bodo vedeli, koliko in kakšen les je pogorel, je napovedal.

Dozdajšnja statistika požara

Foto: BoBo/Luka Dakskobler
Foto: BoBo/Luka Dakskobler

V dobrem tednu dni je požar na goriškem Krasu, doslej največji v Sloveniji, gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. "Civilna zaščita je pri tem predvsem koordinirala delo med gasilskimi enotami in ostalim podpornim osebjem ter zagotavljala logistiko na tej intervenciji," je za Slovensko tiskovno agencijo povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za Severno Primorsko Samo Kosmač in dodal, da je bilo delo kar zahtevno, saj je zaradi težkega in utrujajočega večdnevnega dela prihajalo tudi do manjših konfliktov, ki jih je bilo treba reševati.

Pahorjeva zahvala

Predsednik republike Borut Pahor se je danes in v nedeljo po telefonu pogovarjal s predsedniki držav, ki so Sloveniji na različne načine pomagale pri gašenju požara na Krasu, in se jim zahvalil za vso pomoč, so sporočili iz urada predsednika republike.

V največjem požaru v zgodovini Slovenije je v osmih dneh pogorelo skoraj 4000 hektarov površin, od tega preko 90 odstotkov v občini Miren-Kostanjevica. Po besedah župana Mauricija Humarja to predstavlja okrog 40 odstotkov občinskega ozemlja.

Ob nedeljskem obisku v štabu vodstva intervencije v Kostanjevici na Krasu je predsednik vlade Robert Golob poudaril nalogo vlade, da poleg že obljubljenega nadomestila za prostovoljne gasilce zagotovi pomoč za sanacijo škode in tako pomaga prizadetim občinam.

Župan Humar upa, da bo do tega tudi prišlo, saj bo občina težko našla denar, ki je potreben za obnovo. Obenem je napovedal, da bodo prihodnji ponedeljek odprli poziv za prijavo škode po požaru.

Župan občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon pa je povedal, da se v Renčah že zbirajo domačini, ki želijo pomagati lastnici Markove koče, ki je zgorela v požaru. Prav tako se že javljajo posamezniki in podjetja, ki želijo pomagati z materialom za obnovo.

Sicer pa hvaležni domačini na vsakem koraku kažejo gasilcem in ostalim prostovoljcem, da so jim za njihov trud hvaležni. Po krajih, skozi katere vodijo ceste na goriški Kras, so obešeni plakati, na katerih se zahvaljujejo mimoidočim gasilcem. Domačini kuhajo kavo in ponujajo različno pijačo in hrano. Tako po primorskih kot tudi ostalih slovenskih krajih so ljudje zbirali pijačo in različne energijske ploščice, ki so jih nato pripeljali v štab v Kostanjevico, kjer so poskrbeli za njihovo delitev med gasilci na terenu.

Prispevek Slovenske vojske

Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Slovenska vojska po besedah podpolkovnice Nine Raduha sodeluje pri gašenju požara že deseti dan. Ko je postal bolj intenziven, se je dnevno vključilo 230 pripadnikov, 90 pripadnikov pa je v rezervi v polni pripravljenosti v vojašnici Vipava.

Po njenih besedah so dnevno za gašenje uporabljali tri do štiri letalnike, helikopter bell 206 pa za menjavo helikopterskih posadk sredi dneva. Letalniki so v vsem tem času naleteli 224 ur in naredili več kot 2000 ciklov, torej zajemanj in odmetov vode. Odvrgli so več kot dva milijona litrov vode.

Gorivo so dovažale tri vojaške cisterne, za letalnike so porabili 46.000 litrov goriva, za vozila na tleh pa 13.000 litrov. Na tleh so imeli podporo 70 vozil, med njimi dva oklepnika in dva avtobusa. Poleg tega so bili na terenu 20-tonski bager in deset sekačev, je naštela.

Aktivne so bile štiri enote mobilnih timov sanitetne pomoči in ena stacionarna enota na terenu. Prvo pomoč so nudili 19 ljudem, ker so imeli denimo težave z dihanjem.

Sodelovali so tudi letalniki tujih oboroženih sil, tako dva madžarska vojaška helikopterja, slovaški helikopter, Romuni pa so pomagali z dvema spartanoma. En spartan v enem naletu odmeče 6000 litrov vode, je ponazorila.

Veliko poškodovane gasilske opreme

Kako je bilo prejšnjo noč

Noč na goriškem Krasu je bila dokaj mirna, požar je še naprej pod nadzorom. Na terenu je bilo 734 gasilcev, ki so izvajali nadzor in čistili ter zalivali robove požarišča. Kot so sporočili iz regijskega štaba, je bilo ponoči nekaj manjših delujočih posameznih žarišč, a so tudi te obvladali. Operativni vodja nočne izmene Andrej Ponikvar je za Radio Slovenija dejal: "Predvsem se je čistilo in zalivalo rob požarišča, največ na severnem delu, kjer je še nekaj vžigov. Večjega dela z vžigi pa ni bilo."

Zelo pomembno gašenje iz zraka

V nedeljo je tako čez dan v posredovanju sodelovalo več kot 2000 ljudi, od tega skoraj 1500 gasilcev. Kot je v nedeljo povedal Robert Okorn iz štaba Civilne zaščite za severno Primorsko, so oskrbeli tudi nekaj poškodb, a so bile vse lažje in večinoma oskrbljene na terenu. Ob skoraj 1500 gasilcih je v nedeljo v intervenciji sodelovalo še okoli 260 gozdnih delavcev oziroma sekačev, 144 pripadnikov Slovenske vojske ter pripadniki civilne zaščite, policije, nujne medicinske pomoči, Rdečega križa, Darsa in drugih služb.

Enote na tleh so predvsem čistile in zalivale robove požarišč, dejavnejše pa je bilo gašenje iz zraka. Pri tem so sodelovale zračne enote iz Slovenije, Srbije, Madžarske, Italije, Slovaške in Avstrije, popoldne pa sta prelet izvedli tudi letali Spartan iz Romunije. Zračne enote so tako izvedle več kot 150 ur naletov, sicer pa je bilo po Okornovih besedah največ težav na severnem delu požarišča, proti Vipavski dolini.

Ne ogledujte si požarišča

Civilna zaščita pa znova opozarja ljudi, naj ne prihajajo na ta del Krasa na izlete in oglede požarišča. Na terenu so še vedno gasilci, gozdni delavci, vojaki, nevarnost predstavljajo tudi ožgana drevesa, predvsem pa še vedno neeksplodirana ubojna sredstva iz prve svetovne vojne, so posvarili.

Z Zavoda za gozdove pa so sporočili, da zaradi umirjanja razmer v prihodnjih dneh ne bodo več potrebovali prostovoljcev za protipožarno delo.

Padavine ne bodo odpravile suše

Torkove padavine suše na Krasu ne bodo končale

Tleča tla bi lahko dokončno pogasile morebitne torkove padavine. Vremenoslovci napovedujejo, da bo danes sicer jasno in spet bolj vroče, v torek pa bo spremenljivo do pretežno oblačno, padavine z nevihtami pa bi se lahko razširile nad večji del Slovenije. Vročina bo popustila, na Primorskem pa naj bi popoldne zapihala šibka do zmerna burja. Ob tem na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da je na Primorskem še vedno razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugje po Sloveniji.

Po največjem požaru v zgodovini Slovenije. Foto: BoBo/Luka Dakskobler
Po največjem požaru v zgodovini Slovenije. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Padavine bodo zelo dobrodošle tudi na Krasu. A dežurni vremenoslovec Blaž Šter opozarja, da ne bo šlo za takšne količine padavin, da bi na dolgi rok bistveno izboljšale vodne zaloge ali končale sušo. "V soboto sledi še ena hladna fronta in z njo tudi nekaj dežja, mogoče pa le tudi jugozahodni del dobi večje skupne količine dežja," je pojasnil.

Za zdaj po Šterovih besedah kaže, da bo v torek čez dan deževalo povsod. Količine padavin bodo od kraja do kraja različne, v povprečju pa bo padlo od 10 do 20 litrov dežja na kvadratni meter. Obstaja možnost neviht s posameznimi nalivi, kjer lahko zapade tudi od 40 do 50 litrov na kvadratni meter. Na jugu države bodo količine padavin manjše, je dodal.

Na Primorskem bo v torek pihala tudi šibka do zmerna burja, ki lahko doseže hitrost tudi do 60 kilometrov na uro. Burja takšne hitrosti bo kratkotrajna, a bo kljub temu zaradi burje hitro zopet postalo sušno. "Za Kras nihče ne pozna odgovora, je pa burja dodaten faktor, na katerega je treba biti pozoren," je opozoril Šter.

Simon Vendramin, vodja intervencije na Krasu

V galeriji si oglejte fotografije nedeljskega dogajanja na goriškem Krasu. Foto: BoBo/Luka Dakskobler