»Pri vstopu na vsak tuj trg so ovire in tako je bilo tudi v Avstriji. Nekaj pomenijo operativni administrativni postopki s prijavami delavcev, večji problem je pa ta, da si ustvariš dobro ime na trgu ter da ga čez leta tudi obdržiš,« pravi Jernej Zupančič, direktor družbe Cleangrad, ki proizvaja čiste prostore. Cleangrad ima sicer tudi nišni izdelek, in sicer vrata, ki se zaradi napihljivega tesnila stoodstotno hermetično zapirajo in tako onemogočijo, da bi v čisti prostor vstopili oziroma iz njega ušli virusi ali bakterije. Dobaviteljev takih vrat je v Evropi zelo malo, dobavni roki so dolgi, cene visoke, zato so v Cleangradu v proizvodnji takšnih vrat videli priložnost.
Na tujih trgih ustvarijo 99 odstotkov prihodkov, največ v Belgiji in na Nizozemskem ter v Avstriji in Nemčiji. Sodelujejo sicer z do sto kupci, med njimi pa so tudi farmacevtski giganti, kot so GlaxoSmithKline, Novartis, Alcon, Johnson & Johnson, Octapharma, Merck, Sharp & Dohme (MSD), Schering Plough, Boehringer Ingelheim in drugi. Vsako leto v ljutomerskem podjetju izdelajo približno osem tisoč panelov za čiste sobe, v njihovih čistih prostorih pa cepivo proti COVID-19 izdeluje oziroma preizkuša pet farmacevtov. Še več, v čistih prostorih, ki nastajajo v Ljutomeru, teče vsa Pfizerjeva proizvodnja v Belgiji.
Posli za farmacevtsko industrijo sicer podjetju prinesejo 90 odstotkov prihodkov. Lani so ustvarili 17 milijonov evrov, dva milijona več kot predlanskim. Letos načrtujejo 20 milijonov evrov prihodkov, kar je dvakrat toliko kot v letu 2018.
Z angleščino prideš povsod, a dobro znanje nemščine je absolutna prednost
Cleangrad ima v Avstriji podjetje od leta 2012, in sicer zgolj pisarno zaradi lažje izvedbe poslov. Zaposleni so vsi na matičnem podjetju v Sloveniji. Lani so na avstrijskem trgu ustvarili 3,5 milijona evrov prometa, letos ga bo prek štiri milijone. Poslovanje v Avstriji jim sicer pomeni dobro petino celotnih prihodkov.
Zupančič navaja, da so razlike med slovenskim in avstrijskim trgom predvsem v strukturi kupcev. »V Avstriji smo preferenčni dobavitelj velikim farmacevtskim podjetjem in tako imenovani beauty pharmam, v Sloveniji pa za farmacijo tako rekoč ne delamo, ker imajo izbrane druge slovenske dobavitelje,« pojasni in doda, da vsako leto v Sloveniji z velikim veseljem naredijo kak projekt, predvsem v bolnicah, veterini in podobno. »Negativna razlika med Slovenijo in tujino je ta, da so pri nas precej nižji standardi. Prvič na področju kakovosti izdelkov in drugič na področju varnosti, zdravja pri delu in varovanja okolja pri izvedbi projektov,« navede direktor Cleangrada.
Na vprašanje, kakšen nasvet bi dali drugim slovenskim podjetjem, ki so na avstrijskem trgu ali pa nanj šele prodirajo, Zupančič odgovarja: »Z angleščino sicer prideš povsod, vendar je dobro znanje nemščine absolutna prednost. Kakovost je pomembna doma in tudi v tujini, sicer pa posel delamo ljudje, ne glede na to, katere narodnosti smo.«