Vzdrževalna dela

Najbolj pogosta gradbena dela pri obstoječih stavbah so vzdrževalna dela. Za ta ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. Natančno so opredeljena in navedena v Prilogi 3 Uredbe o razvrščanju objektov. Najpogostejša so pleskanje, popravilo ali zamenjava ometov in poda, popravilo ali zamenjava stavbnega pohištva, suhomontažna dela, pa tudi odstranitev lahkih nenosilnih sten. Nenosilne stene so tiste stene, ki ne nosijo zgornjih konstrukcij, ne prenašajo vertikalnih obtežb in ne prispevajo k potresni nosilnosti stavbe.

PREBERITE ŠE: PRI PRENOVAH SE PREMALO UPOŠTEVA POTRESNA VARNOST

Med vzdrževalna dela prištevamo tudi dela na ovoju objekta in zasteklitve. To so prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine, pri čemer posegi ne povzročijo bistvenega odstopanja od prvotne zasnove objekta. Sem spadajo tudi vgradnja strešnih oken, zasteklitev lož, balkonov in zunanjih stopnišč, namestitev senčil, nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom površine do dva kvadratna metra.

Z vzdrževalnimi deli lahko obnovimo vse vgrajene inštalacije in tehnološke naprave, potrebne za delovanje objekta. To pomeni popravilo ali zamenjavo naprav in z njimi povezanih napeljav na električnih, telekomunikacijskih, strelovodnih, vodovodnih, kanalizacijskih, ogrevalnih in prezračevalnih ter dimovodnih sistemih. Sem sodita tudi popravilo ali zamenjava vseh priključkov. Namestimo lahko nove inštalacije in tehnološke naprave, potrebne za delovanje objekta, oz. naprave in napeljave za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode in razsvetljavo, tudi za izkoriščanje obnovljivih virov energije in hranilnike energije. Dodamo lahko nove električne in telekomunikacijske napeljave in strelovodno zaščito, vodovodne in kanalizacijske sisteme, vključno s sistemi za shranjevanje in rabo padavinske vode, in strojno opremo za delovanje objekta. Izvedemo lahko nove dimniške tuljave.

Predmet vzdrževalnih so lahko tudi zunanje ureditve: sem prištevamo izvedbo gradbenih in drugih del, povezanih z ureditvijo dvorišča in vrta, parkirnega prostora, dovozov ter z namestitvijo opreme, kot je denimo zapornica. V ta okvir spada tudi izvedba nakladalnih ramp, klančin, dostopov in drugih ureditev za neovirano rabo objekta.

Z vzdrževalnimi deli lahko v manjši meri posegamo tudi v nosilno konstrukcijo stavbe. To pomeni vzdrževanje nosilnih konstrukcijskih elementov in manjše inštalacijske preboje konstrukcijskih elementov premera do 16 cm, ki ne zmanjšujejo bistveno njihove nosilnosti.

PREBERITE ŠE: SLOVENSKI INSTAGRAM PROFILI, KJER LAHKO SPREMLJATE OBNOVO ALI GRADNJO HIŠE

Manjša rekonstrukcija

Manjša rekonstrukcija pomeni gradbena dela, ki niso vzdrževanje objekta, pa tudi ne klasična rekonstrukcija. Zanjo prav tako ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. V sklopu manjše rekonstrukcije, ki je natančno opredeljena v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov, lahko zamenjamo več posameznih konstrukcijskih elementov, izvedemo večje preboje ali odprtine v konstrukciji ali vgradimo dvigalo v notranjosti stavbe. Prizidamo lahko zunanje stopnišče ali dvigalo, če s tem ne povezujemo več kot treh etaž v stavbi.

Z manjšo rekonstrukcijo nikoli ne smemo poslabšati gradbenotehničnih lastnosti stavbe. Čeprav zanjo ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, moramo v izvedbo vključiti pooblaščene strokovnjake, ki posamično rešitev manjše rekonstrukcije preverijo in odobrijo. Dela se tako izvajajo na podlagi pis­nega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, če gre za prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala, pa tudi na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega arhitekta. Pooblaščeni strokovnjaki po izvedbi to tudi potrdijo.

Rekonstrukcija

Običajna rekonstrukcija pomeni spremin­janje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, lahko se spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge izboljšave, ohraniti pa je treba vsaj del konstrukcijskih elementov obstoječega objekta. Zanjo moramo prej pridobiti gradbeno dovoljenje, vsaj osem dni pred začetkom gradnje pa prijaviti njen začetek na pristojnem upravnem organu.

Pri rekonstrukciji je povečanje gabaritov stavbe mogoče le zaradi usklajevanja z bist­venimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev, zmanjšanje gabaritov pa je dovoljeno. Rekonstrukcija je tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti.

Če je zaradi naravne ali druge nesreče po­trebna rekonstrukcija stavbe, s katero se vzpostavi njeno prejšnje stanje in se lega, gabariti in zunanjost ne spreminjajo, se lahko poseg, če bo opravljen v treh mesecih od tega dogodka, izvede brez gradbenega dovoljenja. Seveda boste morali tako gradnjo prijaviti in na koncu za stavbo pridobiti uporabno dovoljenje. To pomeni, da bodo v izvedbo del že od začetka vključeni vsi strokovnjaki, ki bodo na koncu to tudi potrdili na način, ki bo omogočil pridobitev uporabnega dovoljenja.

Novi gradbeni zakon prinaša kar nekaj različnih možnosti za izvajanje prenove stavb tudi brez gradbenega dovoljenja. Vsak gradbeni poseg mora biti skrbno načrtovan, saj so zanj potrebni čas in tudi obsežna finančna sredstva, prav tako mora biti izveden strokovno. Zato vse posege, tudi če zanje ne potrebujemo gradbenega dovoljenja, vna­prej uskladimo s strokovnjaki.